Očitno je večino slovenskih državljanov, od Gorenjskem, Dolenjskem Podravja, do Pomurju, močno razburil najnovejši bum okrog reorganizacije Nujne medicinske pomoči (NMP) v Sloveniji. In poleg bolnikov, ki so vezani na zdravstvena domova v Lendavi in Ljutomeru, predvidena reorganizacija bo močno prizadela uporabnike storitev ZD Gornja Radgona, torej prebivalce občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Seveda na boljšem niso niti prebivalci Goričkega, ki so prav tako močno oddaljeni od Murske Sobote in Rakičana. Vsekakor, ne bolniki in ne zaposleni v zdravstvu nimajo nič proti spremembam in reorganizaciji, enako tudi pozdravljajo ustanavljanje sodobnih urgentnih centrov, ki bodo nedvomno izboljšale kvaliteto uporabnikom, ki bodo iskali kakršnokoli pomoč tako v predbolnišničnem okolju, kot nadaljevanje nujne obravnave v bolnišnici. A, po prepričanju mnogih potencialnih bolnikov v Prekmurju, Prlekiji in Slovenskih goricah, ki tangirajo na urgentni center murskosoboške bolnišnice v Rakičanu, si je pač nekdo na ministrstvu za zdravje „zamislil, kako bi privarčevali kakšen evro“ in tukaj ni druge kot njegovo idejo realizirati, kot pravi nekdanji radgonski podžupan Vinko Rous. Ta isti idejni vodja reorganizacije pa naj nikoli ne bi obiskal kakšno skupino potencialnih pacientov, najbrž niti na zemljevidu ni pogledal oddaljenost posamičnih krajev od prihodnjega UC. Je pa pobudnik sprememb združil prav vse, od politikov, do zdravstva in bolnikov.

In če bi lokalni politični veljaki na območju Gornje Radgone vedno bili tako enotni, kot v primeru obravnave ukinitve nujne medicinske pomoči (NMP), potem bi v vseh štirih občinah, ki delujejo na tem območju, gotovo bili uspešnejši na vseh področjih. Prvič se je tudi zgodilo, da so poleg lokalnih politikov, enotni tudi prebivalci vseh štirih občin, ter tudi stroka, torej zdravniki in drugo zdravstveno osebje. In glede na to, da so vse štiri občine združile moči v boju zoper predlagani pravilnik o NMP (enako kot povsod izven velikih urbanih središč po državi), potem ni hudič, da ne bi uspeli. Kljub temu je na območju Gornje Radgone, še vedno veliko skeptikov, ki ne verjamejo, da bo državna birokracija popustila v svoji nameri, da prikrajša že obstoječe pravice državljanov iz ruralnih območij. Že doslej so zdravniki z radgonskega območja v veliko nujnih primerih bolnike napotili direktno v UKC Maribor, po novih pravilih pa bi bili ti najprej odpeljani v Mursko Soboto, nato pa spet nazaj v Maribor, pa še zdravnik bo redko na terenu...

Kakorkoli že, v prostorih OŠ Gornja Radgona so po letu 1994, ko so nastale nove občine, pripravili prvo izredno skupno sejo občinskih svetov občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. V ospredju seje, ker so sprejeli tudi sklep, da župani vseh štirih občin podpišejo aneks k pogodbi o izgradnji, obratovanju in skupnem upravljanju objektov »Oskrba s pitno vodo Pomurja – sistem C«, je bilo premlevanje pravilnika o NMP. Člani občinskih svetov, skupaj jih je bilo 54, so soglasno izrekli „ne“ pripravljenemu pravilniku o službi NMP, katerega je Ministrstvo za zdravje v drugi polovici aprila posredovalo v javno razpravo. Omenjeni pravilnik predvideva tudi na območju UE Gornja Radgona bistvene spremembe v organizaciji NMP. Po predlogu pravilnika bo tudi Zdravstveni dom Gornja Radgona med 20. in 7. uro brez prisotnega zdravnika, prav tako bo le osem ur prisoten ob sobotah, nedelja in praznikih. Poleg tega se predvideva, da se paciente (srčni infarkt, možganske kapi, poškodbe z nevrološkimi izpadi) najprej prepelje v SB Murska Sobota in šele nato v UKC Maribor. Zdaj take bolnike iz radgonskega ZD direktno prepeljejo v Maribor. Poleg tega imajo pomisleke o zadostnem številu reševalnih ekip, ki bodo iz Murske Sobote pokrivale celotno območje Pomurja. Zato so sprejeli sklep, da se ne strinjajo z vsebino pravilnika in obenem Ministrstvu za zdravje poslali zahtevo, da jim prisluhne. Po prepričanju vseh štirih županov (Miroslav Petrovčič, Franc Pižmoht, Janez Rihtarič in Stanislav Rojko) ter številnih članov svetov, ki so razpravljali, gre tukaj za občane, za državljane, ki enako kot tisti v Ljubljani ali Mariboru, plačujejo davke in prispevke ter zavarovanja, in jim nihče ne sme krajšati vsaj obstoječih pravic. Vsi so tudi prepričani, da država mora prisluhniti njihovim argumentom, ki so človeški in ne uperjeni proti državi ali zdravstveni politiki. S predlaganim pravilnikom se ne strinjajo niti v ZD Gornja Radgona, prav dopis od tam, podpisal ga je direktor ZD Gornja Radgona Joža Primožič, dr. med., je sestavni del sklepa, ki ga bodo štiri občine posredovale ministrstvu za zdravje in zahtevale, naj upoštevajo njihove argumente. V nasprotnem primeru so pripravljeni proti izvesti državljansko nepokorščino, najprej pa nameravajo ustanoviti civilno iniciativo in zbrati podpise v vseh štirih občinah.

Z novo organizacijo NMP bi v veliko primerih prišlo do podaljšanja časa, potrebnega do dokončne oskrbe pacienta, kar je posebej nevarno ob hudih obolenjih, ugotavljajo v ZD Gornja Radgona. „Naša sedanja praksa je, da srčne infarkte, možganske kapi, poškodbe z nevrološkimi izpadi oziroma simptomatiko, ker smo geografsko med Mursko Soboto in Mariborom, transportiramo direktno v UKC Maribor, saj SB MS ne more zagotoviti končne oskrbe večini pacientov s takšnimi stanji. Če bo takšen pacient prvotno pripeljan v Mursko Soboto, mu bo potrebno zagotoviti sekundarni prevoz iz SB MS do UKC Maribor, kar izjemno podaljša čas do končne oskrbe. Čas pa je v urgentni medicini ključnega pomena“, pravi direktor Primožič in dodaja, da to ni edina težava, ki jo vidijo v predlaganem pravilniku.

„V primerih hkratnega dogajanja dveh ali več nujnih stanj in potreb po intervenciji nam sedanji sistem omogoča pomoč iz urgentne službe ZD Murska Sobota. Bojimo se, da nova organizacija urgentne službe ne bo imela zadosti resursov za dve ali več istočasnih intervencij na našem področju. Imamo pomisleke o preveliki vlogi dispečerja v novem sistemu, kateri sam odloča o napotitvi ekipe na teren. Zaradi poznavanja pacientov nemalokrat uspemo rešiti problem npr. le s telefonskim pogovorom. V primeru potrebe za intervencijo kompletne ekipe (z zdravnikom) je oddaljenost od Rakičana nesprejemljiva. Menimo, da bi istočasno z novim pravilnikom morali definirati novo organizacijo helikopterske službe NMP in namestiti enoto tudi v štajersko pomurski regiji. Le v takšnem primeru bi bilo mogoče delno rešiti problematiko večje oddaljenosti in daljšega dostopnega časa ekipe nujne medicinske pomoči v našem območju“, pravi Primožič, ki je prepričan, da bi, če ne drugo, potrebovali vsaj testno obdobje, kar pomeni istočasno delovanje novega sistema z obstoječim. Na radgonskem območju so tudi prepričani, kako je upravičen strah do prepoznega obiska zdravnika v marsikaterem primeru zaradi večje oddaljenosti urgentnega centra, kot je to do sedaj ZD Gornja Radgona.

„Obstaja realni dvom, da bo zaradi oddaljenosti do Rakičana marsikateri bolnik počakal naslednji dan ali dva do obiska zdravnika, kar je lahko usodno. Pričakovati je tudi večje število obiskov v urgentnem centru in s tem daljše čakalne dobe do pregleda v samem urgentnem centru, kajti na njih bosta poleg radgonskega po novem padli še ljutomersko in lendavsko območje“, pravi direktor Primožič, vodja urgentne službe v ZD Gornja Radgona Stanislav Malačič, dr. med. pa opozarja še na eno dikcijo v predlogu pravilnika, da bo v urbanih območjih dostopni čas za urgentno oskrbo za 80 odstotkov primerov deset minut, v ruralnih območjih pa 20 minut. Zato se Malačič sprašuje, kakšen je pravilnik, ki že v osnovi našo populacijo deli na dva dela?!

„Naš cilj bi moral biti, ustvariti organizacijsko strukturo, ki omogoči, da je dostopni čas oziroma kvaliteta oskrbe za vse enaka. To pričakujemo. Helikopterska baza za NMP je v Sloveniji trenutno le ena, tako da smo na vzhodu države »nedostopni«, moja izkušnja z izobraževanj v Nemčiji pa je: Ena od indikacij za klic helikopterja v Nemčiji je, če z drugimi sredstvi ni možno nekam priti v 15 minutah. V Nemčiji ni kraja, kjer se v 15 minutah ne bi dalo dobiti helikopterja. Prav prvih deset do 15 minut odloča o usodi bolnika oziroma poškodovanca. Če bo preživel ali ne bo oziroma v kakšnem stanju bo preživel. Vzdrževanje helikopterskih baz res stane, enako rehabilitacija, tu je še vprašanje kvalitete življenja pacienta po zdravljenju“, dodaja Malačič, ki je podobno kot vsi razpravljalci na seji prepričan, da predlagatelji pravilnika načrtno slabijo periferijo.

Zato so vsi občinski svetniki iz omenjenih štirih občin bili enotni, da predlagani pravilnik ljudem na periferiji "spet nekaj jemlje" - ter ob tem spomnili na centralizacijo, ki v zadnjih letih poteka na številnih področjih. "Koliko je vredno človeško življenje," so v razpravi spraševali svetniki. Številni med njimi so izrazili prepričanje, da so ljudje na periferiji upravičeni do enakih storitev, kot jih imajo prebivalci v večjih središčih, in opomnili na najkrajšo pričakovano življenjsko dobo v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami, s katero se severovzhodna Slovenija sooča že zdaj. Poleg številnih tehtnih pobud in predlogov, ki so jih iznesli udeleženci v razpravi iz vseh štirih občin kaže omeniti še eno „strokovno mnenje“. Svetnik iz občine Apače Danijel Ščap, dr. med., ki je zdravnik, dela pa v Avstriji, je dejal, da tam urgentne službe decentralizirajo, pri nas pa gremo ravno v obratno smer. Ne s strokovnega in ne s političnega vidika ta pravilnik ni dober, meni Ščap, ki so ga z dolgim aplavzom podprli vsi drugi svetniki, ki so hkrati, ob sprejemu sklepa naglas ugotavljali, da bo zgolj sklep in dopis štirih občin najbrž premalo in da v reševanje zadeve morajo vključiti pomurske poslance, potem strankarske kolege v državnem zboru. Šele na koncu, če nič ne bo zaleglo, lahko dejansko pride do državljanske nepokorščine.