Lendava – V Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi je minuli petek zvečer potekala slovesnost ob 40. obletnici Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS), ki sta se je udeležila tudi predsednika vlad Slovenije in Madžarske Miro Cerar in Viktor Orban. Predsednik PMSNS Ferenc Horvath je uvodoma povedal, da se v skupnosti ne želijo ukvarjati s preteklostjo, temveč aktivno sodelovati pri razvoju regije, saj brez gospodarskega razvoja in novih delovnih mest tudi manjšina ne more preživeti.

Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je izpostavil odlične medsebojne odnose med državama, ki ju po njegovih besedah povezuje tudi razvejeno sodelovanje na drugih področjih. Kot je še povedal, manjšine bogatijo slovensko družbo, zato si vlada prizadeva, da bi nadgradila manjšinsko zakonodajo, prav tako pa ni zmanjšala proračunskih sredstev za delovanje manjšin, oziroma jih bo prihodnje leto še povečala. Madžarski premier Viktor Orban se je v govoru med drugim posvetil begunski problematiki. Kot je povedal, so pred evropskimi voditelji težke in trde odločitve, če želijo ohraniti evropske in krščanske vrednote, ki jih po njegovem mnenju ogrožajo množice beguncev, ki prihajajo iz kulturno drugačnega okolja. »Če tega ne storimo, Evrope, za katero smo se borili, ne bo več.«

Cerar se je pred tem ločeno sestal s predstavniki PMSNS ter s predstavniki organizacij slovenske manjšine na Madžarskem. V pogovoru je pojasnil, da so vladni napori usmerjeni k zagotavljanju doslednega uresničevanja ustavnih in zakonskih določil ter določil ratificiranih mednarodnih dokumentov, ki zadevajo posebne pravice pripadnikov madžarske in italijanske narodne skupnosti. PMSNS je sicer krovna organizacija madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1975 s ciljem ohranitve pomurske madžarske skupnosti, njenega maternega jezika in narodne zavesti. Sredstva za njeno delovanje se zagotavljajo iz državnih proračunov Slovenije in Madžarske. Ob popisu prebivalstva v letu 2002 se je za pripadnike madžarske narodnosti v Sloveniji izreklo 6243 oseb, 7713 oseb pa je kot materni jezik navedlo madžarski jezik. Večina jih živi v petih prekmurskih občinah Hodoš, Moravske Toplice, Šalovci, Lendava in Dobrovnik.

Na slovesnosti so v kulturnem programu sodelovali: Ljudski pevci Dobronaki Nótázok, Ljudski pevci Muravidéki Nótázok, Prekmurski madžarski ljudski pevci, Citrarska skupina Új Muravidék, Folklorna skupina Muravidék, Folklorna skupina Motvarjevci, Folklorna skupina Kis Lindau, Lucija Šetar, plesalci DOŠ Genterovci, Endre Kardos, ter recitatorji (Péter Pál, Grega Ferenc, Jasna Bači, Krisztina Szőke).

Udeležba premierov obeh držav na slovesnosti je po besedah Cerarja odraz pomena, ki ga državi namenjata svojim narodnim manjšinam v zamejstvu. Skupaj moramo ubraniti Evropo, kot jo poznamo, pa je izpostavil Orban. Ob čestitkah PMSNS za štiri desetletja obstoja je slovenski premier v govoru poudaril, da oba naroda in državi kljub razlikam v jeziku povezujejo odlični dobrososedski odnosi in razvejano sodelovanje na številnih področjih. Pri tem je spomnil, da sta državi, ob zavedanju sprememb v Evropi, skupno pristopili k urejanju položaja obeh narodnih manjšin. „Njune pravice so urejene s sporazumom o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manjšine na Madžarskem. Ta meddržavni sporazum iz leta 1992 je bil eden prvih tovrstnih sporazumov v novi Evropi, ki je nastajala po padcu berlinskega zidu, zato smo nanj upravičeno ponosni. Vlada v letošnjem proračunu ni zmanjšala sredstev za sofinanciranje obeh narodnih skupnosti in v letu 2016 načrtuje njihovo povišanje“, je izpostavil Cerar.

Trenutno najbolj aktualnega vprašanja beguncev, proti katerim se je Madžarska zaščitila s postavitvijo ograje na meji s Srbijo in Hrvaško, se Cerar ni dotaknil. Je bil pa toliko bolj neposreden madžarski premier Orban. Potem ko je izrekel zahvalo vsem, ki so prispevali k ohranitvi madžarske skupnosti v Sloveniji, in slovenski državi, da ta prizadevanja podpira, je izpostavil skupno zgodovino tega danes obmejnega območja. „Veže nas več kot pa razdvaja. Evropska unija ima tu košček, ki se iz Bruslja morda slabše vidi, a se toliko bolj vidi iz Budimpešte in Ljubljane“. Po Orbanovih besedah se na tem območju z migracijami znova piše zgodovina. „Več sto tisoč ljudi, ki so iz druge kulture, je že prestopilo naše meje in še več jih je pred pragom. Če tega ne bomo uspeli preprečiti, enostavno ne bo več takšne Evrope, za kakršno smo se toliko borili. Pred nami so zelo težke odločitve, za katere bomo odgovarjali ne le našim volivcem ampak tudi našim potomcem. Zato ne smemo oklevati ne v besedah ne v dejanjih“, je dodal Orban, ki je izpostavil „krščanske korenine Evrope, zaradi katerih je bila ta vedno močna. Vsak Madžar, vsak Slovenec, vsak državljan Evrope je odgovoren za celotno Evropo. Veže nas preteklost, veže nas zdaj tudi skrb za skupno prihodnost. Od nas je odvisno, ali bomo trpeli zaradi tega v zgodovini ali pa bomo mi oblikovali zgodovino. V Srednji Evropi smo vsi mi že večkrat doživeli, da so brez nas odločali o nas. Zdaj pa želimo sami odločati o svoji usodi. Naučili smo se, kako je treba živeti in izkoristiti svobodo, ki smo si jo izborili“, je madžarski premier, ki je izrazil pripravljenost pomagati Sloveniji, če potrebuje pomoč.