Pomurski poslanci spregovorili o »Zakonu o Pomurju« Le redko se zgodi, da vse politične opcije v Sloveniji, tako leve kot desne, tako črni kot rdeči, sprejmejo kakšen zakon kot je to bil primer z zakonom o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010-2015. In če je temu tako potem bi bilo dobro, če bi ga tudi v nekoliko razširjenem Pomurju, ko so zraven 27 pomurskih občin zraven tudi tri občine z ormoškega konca. Z omenjenim zakonom, ki je gotovo velika priložnost vsaj za tiste najbolj iznajdljive, želi vlada pospešiti razvoj tega dela Slovenije in mu pomagati prebroditi krizo. Ukrepi, ki naj bi regiji pri tem pomagali, so ovrednoteni na 260 milijonov evrov, ustvarili pa naj bi tisoč novih delovnih mest. Zakon Pomurju narekuje pripravo programa spodbujanja konkurenčnosti za prihodnjih šest let, ki ga bo vlada sprejela najpozneje do februarja 2010. Za njegovo izvedbo se bo do konca leta 2015 iz proračuna zagotovilo 33 milijonov evrov. Poleg tega pa zakon predvideva še spodbude za zaposlovanje, davčne olajšave za investiranje ter prednostno obravnavo programov in projektov pri kandidiranju za sredstva iz razpisov. Pri tem bodo investicije podpirale predvsem primerjalne prednosti Pomurja, to pa so geotermalna energija in drugi obnovljivi viri energije, kmetijstvo in agroživilstvo ter turizem. Dva milijona evrov pa namerava vlada vložiti tudi v vzpostavitev medpodjetniškega izobraževalnega centra...
In kot se spodobi je Poslanski klub pomurskih poslancev, katerega vodi Anton Kampuš (SD), v Radencih novinarjem predstavil svoje poglede na Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji 2010 – 2015. Poslanci so izrazili zadovoljstvo nad tem, da je zakon sprejet, in upanje, da bo dosegel zastavljene cilje. »Pomurje in Slovenija v tem trenutku lahko beležita zgodovinski trenutek, saj je sprejet »Zakon o Pomurju«, dobili smo državnega sekretarja v Vladi RS, iz Pomurja pa imamo tudi ministra za lokalno samoupravo in regionalno politiko,« je uvodoma dejal vodja poslanskega kluba Pomurskih poslancev Anton Kampuš, ki je pri sprejetju zakona je izpostavil enotnost poslancev, čeprav določena nesoglasja so bila.
Zakon po mnenju Antona Kampuša pomeni več stvari: prestrukturiranje gospodarstva in kmetijstva, nova delovna mesta, pri čemer Kampuš meni, da je treba dati priložnost našim delujočim podjetjem, ki imajo ambicije, da bi se širile in posodabljale proizvodnjo in posledično tudi zaposlovale. Zakon omogoča privabljanje novih investitorjev v Pomurje. Pomembno je tudi regijsko središče, znotraj katerega bi lahko v vseh upravnih enotah dobili podjetniške inkubatorje, kjer bi dobili priložnost domači ljudje, ki imajo ideje, a nimajo dovolj denarja. Poslanec Franc Jurša (DeSUS) je izpostavil projekt pomurskega vodovoda. »Ta pomurski vodovod skušamo realizirati tretji mandat. Marsikdo je rekel, da ni pomembno, da to ne spada v zakon. Jaz pa sem zadovoljen, da smo to uspeli na nek način vriniti v zakon, kajti s tem dobiva ta projekt svojo težo, da bo do realizacije prišlo«.
Jurša je tudi opozoril na gospodarska središča, ki lahko prinašajo v naš prostor nove investitorje, Laszlo Göncz (Madžarska narodnostna skupnost) pravi, da želi narodnostna skupnost konstruktivno sodelovati v uresničevanju zakona, in sicer pri tistih vprašanjih, ki so najbolj pomembna za celotno območje. »V naslednjih dneh želimo pospešiti aktivnosti, da bomo lahko konstruktivno sodelovali pri tem projektu. Zato želimo opraviti kar nekaj pogovorov z državnim sekretarjem in novim ministrom za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Pa tudi s kolegi poslanci.« Miran Györek (SNS) je bil do zakona nekoliko bolj kritičen. »Rekel bi, da je sprejem tega zakona obliž na rane, ki jih je pomurska regija dobila v teh zadnjih 18- letih po osamosvojitvi. Je na nek način pranje vesti matice Slovenije, ko je uvidela, da je zanemarila ta del Slovenije s tem, da je dopustila krivično lastninjenje, ko je propadlo veliko gospodarskih subjektov, ki so bili v preteklosti ne samo ponos pomurske regije, ampak cele Slovenije.«
Čeprav je zakon po besedah Györeka nastajal v ozkem zaključenem krogu ustvarjalcev, sprejem zakona le pozdravlja. Mag. Radovan Žerjav (SLS) pa meni, da je zakon dobrodošel, pozitivno naravnan in ima celo vrsto dobrih rešitev, med katerimi poslanec izpostavlja investicijske olajšave. Kljub temu ima glede zakona več pomislekov: da bo zakon še dolga leta razlog za očitke naši regiji in da bi lahko glede ohranitve delovnih mest v Muri storili več. »Po moji oceni pisarna, ki se ustanavlja, ni potrebna. Skozi zakon ni primerno financirati papirologije, torej dokumentacije, ekspertiz, študij. Skozi ta zakon ni primerno financirati svetovanj, ki so predvidena v višini treh milijonov evrov. Ocenjujem, da bi bilo smotrneje ta sredstva nameniti za odpiranje novih delovnih mest. Pomislek imam tudi o tem, da nekatere zadeve v zakon ne sodijo, saj bi se zgodile tudi, če tega zakona ne bi bilo«, je dejal Žerjav
Novi državni sekretar Andrej Horvat pa v svojem novem delu vidi veliko odgovornost. »Po treh letih bomo lahko preštevali podjetja, ki bodo ustanovljena, delovna mesta, ki bodo odprta in mlade ljudi, ki bodo imeli voljo prihajati nazaj v regijo in poskušati tukaj nekaj narediti«. Horvat meni, da še noben zakon ni bil pripravljen tako transparentno kot Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji 2010 – 2015. Dodal je, da bo program za konkurenčnost pripravljen decembra, pripraviti se mora še uredba, ki bodo določala investicijsko olajšavo in povračilo stroškov dela. »Do leta 2015, ne glede na to, kar piše v zakonu, je v Pomurju predvidenih za več kot 400 milijonov evrov najrazličnejših investicij posameznih sektorjev in več kot 200 milijonov evrov možnih sredstev iz horizontalnih razpisov, kohezijske politike... Naloga zakona pa je, da pomaga ta sredstva tudi počrpati,« je še dejal Horvat.