Podjetje   |   Kontakt   |   Cenik   |   Oglasi   |   Etični kodeks                                                                                                 
  
TV srk-11
Gospodarstvo Kultura Šport Zanimivosti Kronika Cerkev Politika

Poslej bodo starši imeli več možnosti odločanja
10.4.2019



Prihodnji ponedeljek, 15. aprila 2019 začenja veljati novi Družinski zakonik, ki je bil že 31. marca 2017 objavljen v Uradnem listu. Osnovni cilj Družinskega zakonika je zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka in izboljšanje pravne varnosti na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih. Zato se pristojnost za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka prenašajo iz centrov za socialno delo na okrožna sodišča. Sodišča bodo tako odločala o začasnih odredbah in ukrepih trajnejšega značaja, o rejništvu in skrbništvu. Družinski zakonik pri vsakem ukrepu posebej določa, koliko časa lahko traja, določa stalno preverjanje utemeljenosti nadaljnjega izvajanja ukrepa. Uvajamo tudi tako imenovano načelo najmilejšega ukrepa, ki pomeni, da je potrebno pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka uporabiti ukrep, ki bo otroka še zaščitil in hkrati čim manj posegel v pravice staršev. Odvzem otroka staršem je tako predviden kot skrajni ukrep.

Prenos pristojnosti odločanja na sodišča pa zahteva določene prilagoditve, zaradi katerih se zakonik začne uporabljati šele dve leti po uveljavitvi. V tem obdobju so opravljene spremembe vrste postopkovnih in drugih zakonov ter pripraviti ustrezne podzakonske akte. Ob tem so opravili kadrovske in organizacijske spremembe ter izvedli vrsto usposabljanj tako na sodiščih kot tudi na CSD. Po novem je na voljo več možnih načinov sklenitve zakonske zveze kot veljavna ureditev, tudi takšne pri katerih so zahteve po obličnosti in slovesnosti minimalne. Zakonska zveza se bo tako lahko sklenila tudi brez prisotnosti prič, tudi samo pred matičarjem. Zakonik županom, kot osebam, ki uživajo poseben ugled v družbi, podeljuje zakonsko pooblastilo za sklepanje zakonskih zvez, s čimer se sledi pogostim željam zakoncev. Župani tako v času opravljanja svoje funkcije ne bodo več potrebovali posebnega pooblastila, podeljenega s strani načelnika upravne enote, temveč bodo pooblaščeni že po samem zakonu.

Pomembna novost Družinskega zakonika, s katero so prisluhnili večkrat izraženi želji staršev, da bi imeli možnost vpliva na to, kdo bo skrbel za njihove otroke, v primeru da sami ne bi več mogli. Starši bodo tako lahko za primer smrti ali trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi v naprej izrazili voljo glede osebe, kateri se otrok zaupa v varstvo in vzgojo, sorodnika, ki se mu podeli starševska skrb, posvojitelja ali skrbnika. Sodišče bo pri odločanju v vnaprej izraženo voljo staršev upošteva, če to ni v nasprotju s koristjo otrok. Veljavnost tako izražene volje pa se bo presojala enako kot veljavnost oporoke. Do polnega začetka uporabe Družinskega zakonika se bo člen o v naprej izraženi volji staršev smiselno uporabljal v vseh sodnih in upravnih postopkih, ki tečejo po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

O tem, kaj je glavni in osnovni cilj Družinskega zakonika smo se pogovarjali z višjo sodnico Marjetico Škerget Logar z murskosoboškega okrožnega sodišča. Prepričana je, da dosedanji zakon ni bil ustrezen. „Z Družinskim zakonikom zakonodajalec želi izboljšati položaj otroka tako pred postopkom pri sodišču, med samim postopkom in tudi po končanem postopku. Nudi zakonsko podlago za učinkovitejše izvajanje načela koristi otrok in izboljšanje stanja v zakonskih in družinskih sporih, pravno varnost ter poenotenje postopkov glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otrok. Okrepljena je vloga centrov za socialno delo, ki bodo izvajali strokovne in svetovalne funkcije, odločanje pa je prenešeno v pristojnost sodišč. V skladu z do sedaj veljavno zakonodajo so namreč centri za socialno delo izvajali strokovno in svetovalno delo, obenem pa so bili tudi organ odločanja, kar jih je nemalokrat pripeljalo v nemogoč položaj. Družinski zakonik prinaša večje ali manjše novosti na vseh področjih, to je tako pri ureditvi zakonske zveze, zunajzakonske skupnosti, razmerij med starši in otroki, oblikah pomoči države, pri urejanju partnerskega in družinskega življenja, ukrepih za varstvo koristi otrok ter preživljanju, posvojitvi, podelitvi starševske skrbi sorodniku, rejništvu in skrbništvu za otroke in odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo. Veliko sprememb je dejansko uskladitev z že obstoječo zakonodajo in sodno prakso, so pa področja, ki so deležna večjih vsebinskih sprememb. Izpostavila bi le nekatere spremembe, ki so za bralce mogoče najbolj zanimive“, razlaga sodnica.

Po njenem je zagotovo ena izmed največjih novosti možnost sklenitve „ženitnih“ pogodb med bodočimi zakonci, to se pravi pred sklenitvijo zakonske zveze oziroma začetkom zunajzakonske skupnosti ali med zakonci oz. partnerji. Tovrstne pogodbe se sklepajo pri notarju, zaradi česar bodo morali notarji biti pri sklepanju teh pogodb posebej skrbni in pogodbenike poučiti, da morata drug drugega pred sklenitvijo pogodbe celovito seznaniti s svojim premoženjskih stanjem. Bodoča zakonca, oz. partnerja se bosta s to pogodbo lahko dogovorila o celotnem premoženjskem režimu za čas trajanja zakonske zveze, možno pa bo, da se dogovorita tudi o preživnini v primeru razveze zakonske zveze. Tovrstne pogodbe, ki jih zakon imenuje „pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij“ bodo vpisane v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. V primerih, ko pogodba ne bo sklenjena pa bo še naprej veljal zakonski režim tako, da pogodba ni obvezna.

„Novost je tudi prenos pristojnosti za razvezo zakonske zveze na podlagi sporazuma v primerih, ko zakonca nimata skupnih mladoletnih otrok, na notarje. Notarji bodo namreč edini pristojni za razvezo tovrstnih zakonskih zvez. Za razvezo zakonskih zvez na podlagi sporazuma, v primerih, ko imata zakonca mladoletne skupne otroke, pa je še v naprej pristojno okrožno sodišče, tako kot za razveze brez sporazuma. Novost je tudi, da se bosta morala zakonca že pred vložitvijo predloga za razvezo zakonske zveze udeležiti svetovalnega razgovora pri centru za socialno delo. Do sedaj so se tovrstni razgovori, oziroma svetovanja, izvajali po vložitvi tožbe ali predloga za razvezo zakonske zveze. Ob razvezi zakonske zveze bo lahko eden izmed zakoncev zahteval tudi, da sodišče odloči o stanovanjskem varstvu, to pomeni kateri od zakoncev bo živel v stanovanju po razvezi. Sodišče bo pri odločitvi v tovrstnih primerih moralo upoštevati koristi otrok, stanovanjske potrebe zakoncev in njun upravičeni interes, v primeru odločitve o prepustitvi stanovanja v uporabo pa bo moralo odločiti tudi o znesku uporabnine kot nadomestilu za uporabo stanovanja. Novost je tudi določba o spremembi datuma usklajevanja preživnin. Do sedaj so se preživnine usklajevale vsako leto s 1. aprilom, v skladu z Družinskim zakonikom pa se bodo uskladitve opravile s 1. januarjem“, razlaga sodnica Marjetica Škerget Logar.

Povsem na novo je urejeno področje ugotavljanja in izpodbijanja očetovstva in materinstva pri otrocih spočetih z biomedicinsko pomočjo. Dejansko ugotavljanje in izpodbijanje v teh primerih ne bo dovoljeno, razen v izjemnih primerih, to je le v primeru, če oče izpodbija očetovstvo, ker zatrjuje, da otrok ni bil spočet po postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo. Že do sedaj so se lahko starši dogovorili o vzgoji, varstvu in preživljanju otrok ter o izvajanju stikov, takšen dogovor so predložili sodišču v potrditev in sodišče je izdalo sklep o potrditvi dogovora. „V skladu z Družinskim zakonikom tovrstnih potrditev dogovorov ni več predvidenih, ampak je predvideno sklepanje sodnih poravnav. Novost, ki je do sedaj v našem pravnem redu nismo poznali je tudi v naprej izražena volja staršev, kdo naj skrbi za otroke v primeru trajnejše nezmožnosti izvajanja starševske skrbi ali smrti. Ker je predvideno, da se takšna volja presoja enako kot veljavnost oporoke bo takšno voljo potrebno izjaviti v oblikah, kot so predvidena za oporoko. Bistvena sprememba je tudi na področju obveznega preživljanja otrok. Tudi Družinski zakonik predvideva obveznost staršev, da preživljajo otroke do njihovega 26. leta, vendar so jih dolžni preživljati le do prvega zaključka posamezne stopnje šolanja, to se pravi, da starši ne bodo dolžni preživljati otrok, če bodo le-ti že zaključili izobraževanje na določeni stopnji šolanja in bi se želeli vpisati še v eno smer šolanja na isti stopnji“.

Zakonodajalec je posebej izpostavil tudi institut zagovornika otroka, ki bo v postopkih in dejavnostih, ki zadevajo otroka varoval otrokove koristi. Zaenkrat podrobnejše ureditve tega instituta ni, bo pa predlog za postavitev zagovornika otroka podal varuh človekovih pravic, zagovornika pa bo postavilo sodišče. Povsem novo je tudi določilo o tem, da se lahko starševska skrb omeji tudi na način, da bo center za socialno delo opravljal nadzor nad izvajanjem starševske skrbi. Tovrstni ukrep bo sodišče izreklo v primerih, ko bo obstajala možnost, da bodo starši le z nadzorom lahko dosegli ustrezno izvajanje starševske skrbi. Pri Vrhovnem sodišču RS je bila takoj po sprejetju Družinskega zakonika ustanovljena implementacijska skupina, katere članica je tudi naša sogovornica, sodnica Marjetica Škerget-Logar. V okviru priprav je zagotovljena tudi pripravljenost sodnikov in sodnega osebja za nujne primere, tako da bo odločanje v nujnih zadevah lahko potekalo tudi izven delovnega časa sodišča. Zaenkrat sta se na tem področju dodatno zaposlili dve strokovni sodelavki.

Sodnica nam je spregovorila tudi o tem, koliko novih zadev pripada pričakujejo letno na soboškem okrožnem sodišču? „Že pred časom smo pridobili podatke centrov za socialno delo z naše regije o številu zadev, katerih pristojnost se sedaj prenaša na sodišča, Delovna skupina za implementacijo pa je pridobilo tudi podatke na nivoju države. Vendar pa točnega števila zadev ni mogoče predvideti, saj ne gre samo za prenos postopkov na sodišča, ker bodo ti drugačni, veliko pa bo tudi povsem novih postopkov, ki jih do sedaj zakonodaja ni predvidevala. Tudi sistematika vodenja statistik centrov za socialno delo in sodišč je povsem drugačna, tako da bo potrebno počakati nekaj časa, da bomo lahko ugotovili kolikšno število novih zadev je pripadlo sodiščem“. Ob tem je sogovornica opozorila na problematiko izvedencev različnih strok, ki je prisotna že dalj časa v celotni državi.

Ministrstvo za pravosodje si že nekaj let prizadeva povečati število izvedencev za družinsko področje, v največji meri so ustrezni izvedenci izvedenci klinične psihologije, vendar pa večjega interesa med kliničnimi psihologi ni. V zadnjem času je bilo imenovanih nekaj dodatnih izvedencev, vendar pa se jih je nekaj tudi odreklo izvedenstvu. Posebej pereč problem izvedencev je zagotovo na našem področju, saj do sedaj nismo imeli niti enega izvedenca s področja Pomurja, sedaj je bila imenovana ena izvedenka. „Izvedenci iz bolj oddaljenih krajev pa velikokrat zavrnejo izvedenstvo, saj je Murska Sobota oddaljena od njihovih sedežev in je delo težko, ker se stranke morajo voziti k izvedencem, za izdelavo enega mnenja tudi večkrat, tudi izvedenci pa neradi pridejo na sodišče, ker jim enostavno vzame to preveč časa. Zagotovo pa so sodiščem v veliko pomoč pri odločanju kvalitetno izdelana mnenja CSD, ki za delo v Pomurju ima zaposlene ustrezne strokovnjake, ki sicer niso izvedenci, vendar izdelajo dobra in kvalitetna mnenja in zagotovo velikokrat lahko nudijo vsaj enako dobro oporo sodišču za odločanje, kot izvedensko mnenje, ki ga izdela sodni izvedenec“.

Marjetica Škerget Logar je razmišljala tudi o vzgoji in varstvu otrok, kot tudi o preživnini in stikih. V okviru odločanja v teh zadevah pa je možna cela paleta ukrepov, ki zasledujejo cilj varstva koristi otroka. Povsem na novo se bodo sodišča ukvarjala z ukrepi za varstvo koristi otrok. Že do sedaj so v okviru rednih postopkov sodišča izdajala začasne odredbe, tako da na tem področju ni posebnih novosti, povsem na novo pa se bomo sodišča ukvarjala s trajnejšimi ukrepi za varstvo koristi otrok, to je z ukrepi, ki bodo veljavi dalj časa, nekateri celo do polnoletnosti otroka. Povsem novo področje pa bo odločanje o rejništvu in posvojitvah. Najhujši ukrep je gotovo odvzem otroka. „Tovrsten ukrep se lahko izvede v dveh oblikah. Prva je nujni odvzem otroka, ki se izvede v primerih, ko je otrok tako ogrožen, da ga je potrebno takoj odstraniti iz okolja v katerem živi oziroma v katerem se nahaja. Za izvedbo tega ukrepa se bo odločil CSD, ki bo otroka odvzel osebi pri kateri je otrok, v 12 urah po odvzemu pa bo moral sodišču predlagati izdajo začasne odredbe. Sodišče bo moralo o predlogu odločiti v 24 urah. V primeru, da eden ali drugi organ zakonsko predpisane roke zamudi, se otrok nemudoma vrne tistemu komur je bil odvzet. Drugi način odvzema otroka pa je odvzem kot ukrep trajnejšega značaja in v primerih, ko je otrok ogrožen oziroma mu grozi, da mu bo nastala škoda, vendar pa ogrožanje ni tako hudo, da bi bilo potrebno odvzem izvesti nemudoma. O tem ukrepu se bo praviloma odločalo v običajnem postopku, poudariti pa je potrebno, da je potrebno pred izrekom tega ukrepa izvesti milejše ukrepe, če je možnost, da bodo le-ti učinkoviti, saj je odvzem otroka staršem eden izmed najstrožjih ukrepov omejitve starševske skrbi“, je še povedala višja sodnica Marjetica Škerget Logar.



    
    


Mobilna srk-11.si
Novice v gibanju
Novice in zanimivosti v vsakem trenutku na
svoji mobilni napravi !
 
Android
Aplikacija za vse uporabnike telefonov,
ki imajo naložen operacijski sistem
Google Android

Velikost: 264850 bytes
Prenosov: 2167


 Povezave

  ●  TD Negova
  ●  Škofija M.Sobota
  ●  Pomurski sejem
  ●  KULTprotur
  ●   Čebelarsko društvo
       P.Dajnko G.Radgona
 Informacije

  ●  Vreme
  ●  Ceste
  ●  Borza
Spremljate nas v naslednjih kabelskih sistemih:

●  Gornja Radgona
●  Apače
●  Radenci
●  Ljutomer
●  Beltinci
●  Tišina
●  Veržej
●  Teleing v digitalni shemi 562 Mhz kanal 89
●  Križevci pri Ljutomeru
●  Sv.Jurij ob Ščavnici
●  Ormož
●  Ptuj
  TV SRK-11   ©   Vse pravice pridržane