Namizni tenis/Faak am See je drugi postanek Bojana Tokiča na poti v Peking Faak am See – Dokler se v večjem delu Slovenije te dni predvsem ubadamo z težavami, ki jih povzroča orkansko neurje, na drugi strani državne meje, v sosednji Avstriji, potekajo priprave najboljših evropskih namiznoteniških igralce za nastopa na OI v Pekingu, med katerimi je tudi Bojan Tokič. In pogled na zeleno modro vodo Baškega jezera in odsev vršacov so sicer vabljivi za vse tiste, ki nimajo skrbi s pripravami na najpomembnejše tekmovanje v letošnjem letu, ne pa tudi za našega najboljšega namiznoteniškega igralca Bojana Tokiča, drugega slovenskega predstavnika na OI po osamosvojitvi sploh. Minulo soboto (12.7.) je namreč 27 – letni Ljubljančan iz Nove Gorice, na avstrijskem Koroškem pričel z drugim delom priprav za OI v Pekingu. Družbo mu delajo igralci Nemčije (Boll, Ovtcharov, Süss in Steger), Švedske (Lundquist, Gerell, Svensson, Persson), Danske (Maze), Hrvaške (Primorac, Gačina, Tan), dva dni pozneje pa se je tem igralcem pridružila še domača, avstrijska ekipa na čelu z bivšim svetovnim prvakom Wernerjem Schlagerjem.
Čeprav so organizatorji teh priprav, enako kot pred dnevi v Borkumu, Nemci, pa pogoji niso ravno na nivoju dogajanja na omenjenem nemškem otoku na severnem morju. Na Borkumu so bili namreč skorajda imitirani pogoji igranja (mize, žogic, tla, luči,…), tukaj na Faak am See pa se je potrebno na nove pogoje prilagajati. Vendar pa so pogoji igranja za vse igralce enaki in bo treba pač stisniti zobe in potrpeti. Še največ problemov nama povzroča nastanitev, saj sta Bojan in njegov trener dr. Miran Kondrič, nastanjena en kilometer od dvorane. Še sreča, da sta na Koroško prispela s svojim avtomobilom in lahko s svojim prevozom rešujeta omenjene prevozne težave.
„Bojanu se že nekoliko pozna utrujenost, saj sva s pripravami na olimpijske igre pričela prva med vsemi igralci, ki so zbrani tukaj v Faak am See, že 9. junija. Njegovo gibanje na teh pripravah ni tako sproščeno, kot je bilo na nemškem otoku Borkumu, toda do tekem v Pekingu imava še dovolj časa, da si poleg počitka privoščiva tudi nekaj regeneracije pred zaključnimi pripravami. Pri dosedanjem napornem delu pogrešava najbolj fizioterapevta. Tako kot na Borkum so tudi sem na Faak am See vse reprezentance pripeljale svoje fizioterapevte, žal ga Bojan nima. Za tako pomembno tekmovanje mora imeti igralec res optimalne pogoje. Na žalost slovenska namiznoteniška zveza nima dovolj finančnih sredstev in se pač znajdeva kakor veva in znava. Kako pomemben je lahko fizioterapevt na treningu je v nedeljo (13.7.) uvidel Michael Maze, ki je pri izvedbi spin udarca zdrsnil in se tudi rahlo poškodoval. Upajmo, da poškodba ni prehuda in se bo v naslednjih dneh že priključil pripravam“, nam je povedal doc. dr. Miran Kondrič, z ljubljanske Fakultete za šport, sicer Bojanov kondicijski trener.
Zanimivo je tudi mnenje dr. Kondriča o tem, da se evropski namiznoteniški igralci v preteklosti niso pripravljali na olimpijske igre na tak način, kot to počnejo trenutno v Avstriji. Očitno se s skupnimi močni pripravljajo na „kitajski skalp“. „Na treningih ni čutiti tiste tekmovalnosti, ki smo je trenerji vajeni pri igralcih. Odgovor na prepoved vadbe prvih 50 igralcev sveta na Kitajskem pred olimpijskimi igrami, so evropski trenerji vzeli kot izziv in se v želji, zagreniti življenje Kitajcem, združili v skupnem treningu. Po pristopu in vadbi sodeč, kitajskim igralcem res ne bo lahko. Saj se bodo morali poleg srečanja z evropskimi igralci soočiti tudi z velikim pritiskom domače javnosti, kar pa tudi za njih ne bo ravno mačji kašelj. Izguba naslova olimpijskega prvaka na domačih tleh, pa bi za Kitajsko, kot dejansko namiznoteniško velesilo, pomenila skorajda samomor“, meni dr. Miran Kondrič.