Gotovo je, da sodi 48 – letni Franc Fekonja, znani pek iz Plitvičkega Vrha pri Gornji Radgoni, med najboljše slovenske lovce na some. Morebiti pa je celo na prvem mestu, saj gotovo ni veliko ljubiteljskih ribičev, ki bi v zadnjih desetih letih ujel nad 100 velikih roparjev – somov, kot je to uspelo Francu Fekonja, ki je približno 35 letih član Ribiške družine Gornja Radgona, In enako kot za vsakega ribiča, predvsem »lovca na trofeje«, je tudi za Fekonjo, dejansko velika čast, če na suho potegne mrcino, pravzaprav kapitalca, ki meri blizu 200 centimetrov in tehta tudi 50 kilogramov. Tovrstnih ulovov je pri Fekonju v minulih letih bilo veliko, in največja dosedanja trofejna mrcina v obliki soma, je merila okoli dva metra in tehtala kar 54 kilogramov.
Letošnje leto mu sprva ni bilo uspešno, a ker ni obupal se je vse skupaj spremenilo konec junija in v začetku julija, ko je na sedemnajstem obisku svojega priljubljenega terena ob jezerih na vodotoku reke Pesnica, torej na območju Pesnice in Lenarta. Najprej je ujel slabih 40 kilogramov težkega soma, nato že ob naslednjem (osemnajstem) ribolovu še letošnjega rekorderja težkega dobrih 40 kilogramov, ter dolgega natanko 180 centimetrov. Marsikdo si težko predstavlja dolžino ene takšne ribe, in zato je nastala slika Francove soproge Mirjane in 10 – mesečne vnučke Eve, kjer se vsaj nekoliko občuti primerjava. Srečni dnevi so se nadaljevali, in je na vrsto prišel še nekoliko manjši, a kljub temu lep primerek, som težek 27 kilogramov, in dolg 157 centimetrov.
„Zato pa sem pred tem veliko noči prebil zaman na ribniku. Včasih sem na katerem izmed jezer prebil celo noč, pa o somu ni bilo ne duha in ne sluha. Večinoma namakam s kakšnim prijateljem, toda tudi sam, predvsem lovim some in smuče, le redko pa tudi kakšnega krapa. Zadnji dan letošnjega junija, pravzaprav z nastankom toplega večera, sem se tudi odpravil na svoje priljubljeno mesto, in šele proti jutru sem dočakal tega soma, ki je meril kar 180 cm, in tehtal nekaj čez 40 kilogramov. Som je nočni ropar in smo se zato odpravili zvečer, nekje po 21. uri. Prijel pa je natanko ob 5,05 uri zjutraj, in po hudem boju sem ga na suho uspel potegniti ob 6,45 uri, torej uro in štirideset minut pozneje. Še to bi bilo sila težko, če mi ne bi pomagal prijatelj, kateri mi je tako vrnil »dolg«, saj sem mu jaz pred dvema letoma pomagal v Hrastju Mota na suho potegniti 37-kilskega soma. Moram priznati, da je bilo sila naporno, toda več kot očitno je, da se je izplačalo“, nam je razlagal zadovoljni Fekonja, ki mu ljubiteljski ribolov očitno veliko pomeni, in ki se je po krajšem počitku odpravil proti domu, na streljaj od Gornje Radgone, oddaljen Plitvički Vrh, kjer je bilo potrebno opraviti fotografiranje, tehtanje, in na koncu še čiščenje velikega soma, ter njegova priprava za pojedino.
Podobno kot mnogi ribiči, ki jim je največji konjiček ravno namakanje trnka, je namreč tudi Franc Fekonja veliki ribojedec, sam pravi, da je zanj najboljše meso iz dveh roparic: soma in smuča. Tudi pripraviti ribje specialitete zanj niso nobena težava. Poleg drugih načinov priprave, pa je som odličen tudi iz krušne peči, saj v pečeh kjer dnevno spečejo tone kruha in peciv, ni problem dobro speči niti mrcino težko 50 kilogramov. „Pri somu je pač tako, da moraš, če hočeš vse dobro očistiti, v odpad zavrči približno 50 odstotkov cele ribe. Je pa dobro, da lahko soma odlično pripraviš na različne načine, poleg v krušni peči, tudi na žaru, lahko ga ocvreš ali spečeš v ponvi, pripraviš na ciganski način ali v ribji čorbi... In na kakršenkoli način ga pripraviš lahko samo prste poližeš“, pravi gurman Fekonja.