PRAKTIČNO ČEZ NOČ OD PREKMURJA DO EVROPE

Aktualni državni prvaki obeležujejo 10-letnico obstoja in uspešnega delovanja, posebna pozornost delu z mladimi...
Puconci – Gotovo so redki slovenski namiznoteniški (in ne samo namiznoteniški) klubi, ki se lahko pohvalijo s tako hitrim napredovanjem, kot je to NTK Kema Puconci. Le nekaj let nazaj v omenjenem prekmurskem kraju sploh ni bilo namiznoteniškega kluba, po ustanovitvi leta 1997 pa sledi astronomski napredek, iz Pomurske, preko tretje in druge, do 1. Slovenske lige, kamor so se uvrstili v sezoni 1999/2000. To pa bi se lahko zgodilo že sezono prej, toda čeprav prvaki 2. lige niso hoteli takoj med prvoligaše, saj so želeli še eno sezono »dozorevati«. In to se je pokazalo kot pravilno, saj je moštvo dozorelo in z dodatnimi okrepitvami so Pucončani, čeprav novinci v 1. ligi, že prvenstvu 2000/01 bili na pragu play offa, ob tem pa so uspešno nastopili tudi v mednarodnem Inter pokalu, enako pa tudi sezono pozneje, ko so prvenstvo končali na odličnem 5. mestu. Že v naslednji sezoni 2002/03 pa je prišlo do njihovega novega napredka, saj so se pred prvenstvom okrepili s slovenskim reprezentantom Mitjo Horvatom, ki se je po dveh sezonah igranja v Novem mestu vrnil v Prekmurje. In skupaj z Ungerjem, Kovačem, Benkom in Smodišom so Pucončani postali državni podprvaki, saj so izgubili samo v finalu play offa proti, takrat nepremagljivim Mariborčanom. Enako so drugi bili tudi dve naslednji leti, v minuli sezoni pa so se povzpeli na sam vrh, solidni pa so tudi dosežki v mednarodnih tekmovanjih. In sedaj (12.10.), ko svečano obeležujejo svoj prvi okrogel jubilej, 10-letnico obstoja in uspešnega delovanja, v Puconcih hkrati nazdravljajo tudi svojem prvem naslovu, na katerega ciljajo tudi v tekoči sezoni.
Obletnica ustanovitve NTK Kema Puconci je sicer bila 9. marca, toda šele 30.11. bo minilo 10 let odkar klub nosi sedanje ime. „Po kratkih pripravah in nekaj razgovorih je leta 1997 skupina prijateljev in znancev, ki so imeli radi namizni tenis sklenila, da prenese ta, najhitrejši šport z žogo v Puconce in poskuša s pomočjo šole predstaviti namizni tenis tudi otrokom, kar je bil bistveni namen ustanovitve društva in za kar se je prizadevalo ves čas obstoja. Za prvega predsednika je bil izvoljen Robert Perš iz Murske Sobote (rojen v Puconcih). Hitro smo prišli v III, SNTL, kjer smo sprva nastopali v postavi: Ivan Kuzma, Aleš Fridrih, Andrej Sapač in Robert Smodiš. Da smo naše delo dobro opravili se je preko sezone vedno bolj kazalo in bilo dokončno potrjeno na koncu sezone z osvojitvijo 1. mesta v III. SNTL in neposredno uvrstitvijo v 2. ligo. Dosežki in predvsem odziv okolice nam je bil motivacija, da z delom z še večjo vnemo nadaljujemo po začrtani poti. Sedaj, ko so temelji kluba bili postavljeni, smo začeli resno razmišljati o namiznoteniški šoli, ki bi prevzela generalno poslanstvo kluba, to je prenos namiznoteniškega znanja na mlajše generacije. Že v jeseni 1998 smo ob pomoči Mitje Županeka iz Murske Sobote sprejeli prve igralce in jih popeljali v »naš« športni svet. Seveda je veliko obvezo predstavljalo tudi nastopanje sedaj v II. SNTL, kjer so ekipe bile bistveno močnejše in kvalitetnejše. Verjetno bi se marsikaj odvilo drugače, če se takrat, dva dni pred zaključkom poletnega prestopnega roke, nebi v klubu oglasil Štefan Kovač, ki se je odločil, za zaključi svojo zelo uspešno tekmovalno pot v enem izmed domačih klubov. Da bo to naš klub, smo bili takrat vsi zelo presenečeni in seveda neizmerno počaščeni, da bomo lahko igrali v ekipi z legendo slovenskega namiznega tenisa, ki pa še zdaleč ni bil za staro šaro, kar je v naslednjih letih kar nekajkrat zelo uspešno pokazal. Pod vodstvom Kovača in pomoči Fridriha, Sapača in Smodiša je ekipa nekoliko nepričakovano osvojila 1. mesto v ligi za sezono 1998/1999, kar nam je že zagotavljalo napredovanje v najelitnejšo slovensko namiznoteniško ligo, to je 1. državno ligo za moške, a smo še eno sezono dozorevali in smo šele takrat šli v najelitnejšo druščino“, je začetek NTK Kema Puconci predstavil eden izmed ustanoviteljev klub in sedanji tajnik.
Za svojo prvo sezono v 1. SNTL, v sezoni 2000/2001 so v klub pridobili Bojana Paviča in Mirko Ungerja ml., ki je s to sezono prevzel tudi naloge trenerja otrok. Z ekipo v sestavi Mirko Unger, Bojan Pavič, Borut Benko, Andrej Sapač, Robert Smodiš in Štefan Kovač, ki je prevzel tudi naloge vodje ekipe, so osvojili končno 6. mesto, kar si pred sezono nihče ni upal napovedati. Klub se je v tej sezoni tudi prvič vključil v mednarodna tekmovanja, kot je bilo TT Inter Cup. V tej sezoni je klub štel že nad 40 igralcev, zraven prve ekipe, pa je druga ekipa nastopala v III. državni ligi. Prvo medaljo (bronasto) za podmladek pa je osvojil Matej Kuhar na DP za mlajše kadete v igri dvojic s soigralcem Pavičem iz Ljubljane. Sezona 2001/2002 je bila v marsičem zelo podobna prejšnji. Po 6. mestu v 1. SNTL s praktično nespremenjeno ekipo, gre izpostaviti večje število odličnih rezultatov podmladka. Izstopal je Dominik Škrabana, ki je osvojil svojo prvo in sicer kar zlato, medaljo na DP za mlajše kadete v igri dvojic s soigralcem Verdnikom iz Mute. „Poletje 2002 je bilo v klubu zaznamovano s prihodom enega najperspektivnejših mladih igralcev Slovenije, Mitje Horvata. S svojo igro je pokazal, da ima velik potencial, v klubu pa smo si ga zaželeli tudi zaradi dejstva, ker je praktično domačin. Njegov prihod je ekipi (Horvat, Unger, Benko, Kovač) dal novega vetra, kar se je odrazilo na koncu sezone 2002/2003 s končnim 2. mestom v 1. ligi. V II. Ligi je nastopala druga ekipa in osvojila končno 8. mesto, razvoj pa je bil zelo dobro viden tudi pri našem podmladku. V sezoni 2003/2004 se je prvi ekipi iz pretekle sezone pridružil še Matej Petar, ki bi naj nadomestil Boruta Benka, ki mu službene obveznosti niso dovoljevale več 100% angažiranja. S skupnimi močmi je ekipi uspelo ponoviti 2. mesto ob tem pa se še v mednarodnem tekmovanju TT Inter-Cup uvrstiti v četrtfinale, kar je bil do takrat največji mednarodni klubski uspeh. Vedno bolj pa se je potrjevalo dobro delo našega trenerja Mirka Ungerja z mladimi igralci, saj so slednji osvajali vedno boljša mesta tudi na največjih državnih tekmovanjih. Pokazalo se je, da prihaja z Gorazd Horvatom in Primož Pelcarjem že nov rod igralcev, ki bodo lahko nadaljevali z uspehi v najmlajših kategorijah“, pravi Smodiš, ki je enako kot dolgoletni predsednik kluba Ernest Nemec, izjemno hvaležen podjetju Kema z direktorjem Branko Drvaričem na čelu, ter občini Puconci z županom Ludvikom Novakom na čelu.
Že v sezoni 2004/05 se je članstvo v klubu ustalilo na okrog. 70 igralcev, od tega je 50 predstavljalo osnovnošolsko mladino. Organiziranih je bila cela vrsta tekmovanj, prva ekipa pa je dosegla zelo odmeven rezultat z uvrstitvijo med 32 ekip v Evropskem pokalu Nancy-Evans. Po osvojenem 2. mestu na kvalifikacijskem turnirju na Madeiri in zmagami nad domačini in prvaki iz Turčije in Grčije je to bil največji mednarodni uspeh v klubski zgodovini. „Izpostaviti pa tudi velja prvo sodelovanje naše ekipe deklic (Vukan Ula, Tanšek Sara, Železen Maja, Matis Staša, Šbül Tadeja In Jakovljevič Jasmina) v II. državni ligi za ženske. S tem smo postali edini klub v Sloveniji, ki je imel svoje ekipe v kar treh državnih ligah. Namen tega je bil, omogočiti čim širšemu krogu naših igralcev nastopanje v ligaških tekmah, ki so najpomembnejše za kaljenje mladih igralcev in igralk. Kako uspešni smo pri tem bili, kaže bilanca medalj iz državnih prvenstev. Naši igralci so osvojili skupaj 12 medalj in eno ekipno. Od tega je kar 12 medalj osvojil naš podmladek in kar 11 so jih osvojili v posamičnih konkurencah. To je NTK Kema Puconci uvrščalo na prvo mesto najuspešnejših namiznoteniških klubov v državi. Naslednjo sezono so cilji v ligaških tekmovanjih ostali enaki. Prvič v zgodovini Slovenije, se je v sezoni 2005/2006 igralo tudi pokalno tekmovanje. Izkoristili smo našo priložnost in na koncu postali vice prvaki pokala Slovenije. Ponovno pa so se izkazali naši najmlajši in na državnih prvenstvih osvojili skupaj 10 medalj. Še 4 medalje pa so osvojili naši igralci tudi v članski konkurenci. Seveda smo z drugo ekipo in ekipo deklic prav tako nadaljevali s tekmovanjem v državnih ligah, kar pa smo izkoriščali predvsem za kaljenje mladih igralcev. Že med sezono, še bolj pa po zaključenem tekmovalnem delu se je zelo jasno pokazalo, da bo potrebno ekipo, ki je že nekaj časa nosila celotno breme nastopanja v 1. ligi, okrepiti in osvežiti z novimi močmi. Vedno bolj je prihajalo do koncentracije igralcev v nekaj klubih, kar je pomenilo nevarnost, da bi pri obstoječi sestavi zdrsnili v povprečje in s tem klub na določenih področjih zelo oslabili. Po dogovoru s sponzorji in sklepu upravnega odbora je v klub bil sprejet Zvonko Plohl iz Gornje Radgone, ki je do takrat dve leti nastopal za državnega prvaka LM-KO iz Lendave. Z njim smo upali, da bo ekipa postala kompaktnejša in s tem bistveno neugodnejša za naše konkurente. Veliko pa smo pričakovali tudi na strani kvalitete treningov, saj je tudi on skoraj »domačin« in tako vsakodnevno prisoten na treningih. Da se nam bo v pri ekipi pridružil tudi mladi Bojan Ropoša iz Murske Sobote nismo planirali, vendar smo njegovega pristopa bili enako veseli, saj smo vedeli, da bodo z njim treningi še kvalitetnejši, prva ekipa pa za nasprotnike še bolj neugodna. Naša pričakovanja so se več kot potrdila. Po kvalitetnem pripravljalnem obdobju so sledile močne mednarodne tekme v Srednjeevropskem super pokalu, kjer se nam je uvrstitev v ¼ finale izmuznila skozi šivankino uho. Ne glede na to pa je osvojitev naslova jesenskega prvaka v sezoni 2006/2007 bila vrhunec uspehov te ekipe do sedaj, saj smo uspeli osvojiti prvi naslov državnega prvaka“, je še dejal Robert Smodiš, ki dodaja, da se lahko klub pohvali, da ima svoje igralce tudi v reprezentančnih vrstah. Do danes so v dresu Slovenije nastopali Mitja Horvat, Mirko Unger, Matej Kuhar, Dominik Škraban, Gorazd Horvat, Tomaž Pelcar, Ervin Železen in najmlajši Patrik Sukič.
„Ravno od slednjih pričakujemo, da bodo nekega dne zaigrali v prvi ekipi in nadaljevali dosedanje delo in prizadevanja kluba po vključevanju domačih igralcev v najkvalitetnejša ligaška tekmovanja. Pot do tja je sicer naporna vendar zanimiva, poučna predvsem pa tlakovana z izkušnjami in prijateljstvi, ki bodo našim igralcem ostala za vse življenje“, je končal Smodiš.