Redila sta živino, da sta si z možem kupila dom Apače so velika vas. Zato ni čudno, da smo se morali pošteno potruditi, da smo našli Ireno Trost, ki živi na hišni številki 162. Mi bi rekli, da živi na robu Apač, v »božjem » miru. Obiskali smo jo na željo njenih, ki so skupaj z njo praznovali njeno 80 letnico življenja.
Tisto nedeljo, sredi novembra, je bilo kar prijetno sedeti v topli kuhinji in poslušati življenjsko zgodbo naše sogovornice Irena Trost, rojene Kovač, se je rodila, 1928. leta, kot nezakonska hči materi Marjeti Kovač v Lešanah, ki sodijo v občino Apače. Vse od ranega otroštva pa do tedaj, ko se je poročila, to pa je bilo pri 26 letih, je živela pri družini Zemljič v Lešanah. Po poroki, 1955. leta, z Jožefom Trostom, ki je bil traktorist in je umrl 200o. leta, sta se naselila v Tropenauerovi hiši kot najemnika. Stanovanje, tam sta ostala 6 let, je Irena odslužila s tabrhi. Želja po lastnem domu jo je pripeljala v Apače, da sta si leta 1964 kupila hišo in malo posesti od kolonista Vinka Demšarja, ki se je odselil na Primorsko. V zakonu sta se jima rodila dva otroka , hčerka Gertruda in sin Jože, ki danes skrbita, da je mami Ireni, v njenem domu lepo. Veseli se tudi obiska edinega vnuka Alfreda, ki jo rad obišče.
Njeno veliko veselje je bila reja živine. Tako sta z možem že kot najemnika pri Tropenauerovih gojila živino, ki sta jo prodala, denar pa namenila za nakup hiše. Neizmerno srečna sta bila, da sta lahko zagospodarila na svojem. Tudi tukaj sta redila živino in tako izboljšala gmotni položaj družine, za katero je s svojo redno službo skrbel oče Jožef, ki je bil poklicni traktorist. Mama Irena pa je doma skrbela za gospodinjstvo in vzgojo otrok, ob tem pa skrbela za živino. Kot je dejala, so tedaj oddajali mleko, da so imeli denar za najnujnejše reči, ki jih potrebuje vsako gospodinjstvo. Sicer so se tedaj večinoma preživljali s pridelki, ki so jih pridelali doma. Danes mama Irena, ki živi s sinom Jožetom, ob njeni hiši pa ima hišo tudi hčerka Gertruda z družino, nima več živine, ki jo je imel tako rada. Danes jo razveseljujeta le dve psički Bistra in Metka, ter »cartavi« muc. Njeno veselje je tudi branje časopisov, med katerimi je tudi Prepih. V njem najde novice iz bližine. Moti jo le droben tisk, ki ga tudi njena očala dovolj ne povečajo.