DAN PENIN, ŠPARGLJEV IN DOMAČIH DOBROT
Prihodnjo nedeljo, 9.5.2010 se bo pri Hiši penine Frangež v Hercegovščaku pri Gornji Radgoni, zgodil izjemen vinsko – kulinarični dogodek. Družina Frangež pripravlja namreč v svoji kleti in okrog nje »Dan penin, špargljev in domačih dobrot«, ki bo potekal med 10.00 in 17.00 uro. Zanimivi dogodek bo potekal v vsakem primeru, saj če bo slučajno deževalo, se bo vse dogajalo v lepi kleti, ki jo bodo kmalu tudi uradno odprli, čeprav je že nekaj časa na razpolago pravim ljubiteljem vrhunske kapljice in dobre kulinarike. In tako bo tudi tokrat, ko bo prijetno vzdušje in obilica dobrot dopolnjevala izmenjavo mnenj o penini, špargljih vinu in kulinariki sploh...
ŠPARGELJ (Asparagus officinalis L.) KOT AFRODIZIAK
Špargelj je delikatesna vrtnina, ki je v svetu znana že več kot 4000 let. Stari Egipčani, Grki in Rimljani so ga cenili predvsem kot zdravilno rastlino, francoskemu kralju Ludviku XIV. pa gre zahvala, da se je njegova kulinarična uporaba v srednjem veku ponovno razširila. V zadnjih letih se vse bolj uveljavlja tudi pri nas, saj gre za vrtnino - rastlino z izjemno vsebnostjo in zdravilnostjo. Mladi poganjki, ki jih navadno uživamo, so bogati z vitamini A, B in C, vsebujejo železo, fosfor, kalcij, mangan in druge minerale, asparagin, eterična olja, jantarno kislino ter druge učinkovine. Zaradi nizke vsebnosti ogljikovih hidratov in maščob je špargelj odlična dietna hrana, tudi za sladkorne bolnike. Špargelj deluje kot blag diuretik (asparagin, ki da značilen vonj urinu), lajša prebavo, pomaga pri delovanju jeter, pospešuje nastajanje veznega tkiva ter zbuja tek. Zdravniki ga priporočajo pri slabokrvnosti in bolnikom po operacijah. Špargelj naj ne uživajo ljudje z akutnim vnetjem sklepov ali z obolelimi sečili. Špargelj ima tudi sloves afrodiziaka, za kar pa se ima verjetno zahvaliti predvsem obliki mladih poganjkov.
Priprava prvovrstnega obroka špargljev je mogoča le, kadar uporabljamo sveže poganjke. Zaradi omejene možnosti skladiščenja, uporabimo šparglje v najkrajšem času od pobiranja. Že po dveh do treh dneh postanejo poganjki vlaknati, še posebno, če jih shranjujemo v suhem in toplem prostoru. Pred kuhanjem spodnji del poganjkov špargljev olupimo in tako odstranimo vlaknato zunanjo plast. Najprimernejše je kuhanje v pokončnem položaju (posebni lonci), tako da je spodnji del špargljev v vodi, nežni vršički pa se kuhajo v sopari. Vodo solimo, dodamo lahko še ščepec sladkorja, košček masla in malo limoninega soka. Glede na debelino poganjkov kuhamo beljene šparglje približno 20 minut, zelene pa le 10 – 15 minut. Uporabimo tudi olesenele dele špargljev in olupke: iz njih skuhamo prevretek oziroma jušno osnovo za juhe, rižote in omake. Kuhani šparglji kot predjed, zabeljeni z oljčnim oljem ali z različnimi polivkami in omakami, špargljeva juha, špargljeva rižota, špargljeva solata in špargljeva omleta, so le nekatere jedi iz te prvovrstne vrtnine. Pri pripravi špargljev običajno ne uporabljamo močnih začimb, s katerimi bi prekrili njihovo značilno aromo. Poganjke lahko uživamo tudi presne in s tem preprečimo izgubo vitaminov in drugih snovi...