Ko smo se pred časom mudili v Kunovi pri Negovi, smo se ustavili pri družini Vilija Kura. Ker imajo pri hiši radi rože, saj rastejo v vsemogočih posodah, nas je pritegnil »tegl«, beri pisker, pa še to ni pravo ime, železni lonec, v katerem so bahavo cvetele rože. Nekoč je ta železni, včasih so mu rekli »gusnati«, pisker, služil za kuhanje hrane v krušni peči. Železne, bolje rečeno litoželezni lonec, je nadomestil lončeni lonec, kateremu so rekli »kropnca«. Kot je povedal 89 letni Rudolf Kur, katerega kličejo Dolfek, so včasih v takih loncih kuhali hrano za delavce na veliki kmetiji. Mnogi so jih uporabljali tudi za kuhanje hrane za svinje. Polni lonec, so v krušno peč in s peči spravljali z »burko«, na »potačih«, na kolesih. Pri Kurovih, nekoč Zrnečovih, že dolgo za mizo ni tako velikega števila delavcev, da bi zanje hrano kuhali v tako velikih loncih, še manj pa v peči. V modernem času tudi ne kuhajo več hrane za prašiče. Lonec, ob mizi, pravzaprav z rožami zasajena stojita dva, so ohranili in je sedaj kot etnografski primerek vreden pogleda.