Severovzhodni del Slovenskih Goric, predvsem območje Ščavniške doline, od Spodnje Ščavnice do Očeslavcev, je zelo bogat z naravnimi slatinskimi vrelci. Menda jih je največ ne le tukaj, temveč sploh v Sloveniji, kar nekaj (Kraljev, Ivanjševski, Očeslavski...) jih je lepo urejenih za počitek kolesarjev in sprehajalcev ter za „tankanje“, če si kdo začeli prave mineralne vode iz vrelca. Nekaj jih je bilo tudi na območju Radencev, kjer pa že dobrih 150 let črpajo slatino – radensko tri srca iz vrtin. Naravni slatinski vrelci se sicer nahajajo tudi nekoliko zahodneje, na območju občin Benedikt in Lenart, kjer se nahajata dva naravna izvira, eden v Radehovi, imenovan „Radehovska slatina“, drugi pa v Žerjavcih imenovan „Belzerova slatina“. Žal je večina, nekoč znanih in delujočih izvirov slatine, že desetletja opuščenih, saj danes ljudem standard omogoča nakup slatine v trgovinah, nekoč pa so si je večinoma „polnili“ kar na vrelcih.

    Na območju današnje občine Benedikt, so v preteklosti delovali trije večji slatinski izviri: v Benediktu „Benediška Slatina“, v Ihovi „Ihovska slatina“ in v Obradu pri Benediktu „Špinglerjeva slatina“. Morda je obstajal še kakšen izvir slatine, a se jih mlajše generacije ns spominjajo. Tudi Špinglerjeva slatina, ki se nahaja na Špindlerjevi posesti in njihovi domačiji v Obradu, (Ime Špinglerjeva slatina, je v ljudski govorici, iz priimka Špindler, verjetno dobila zaradi lažje izgovorjave, tako, da so »d« spremenili v »g«, op.p.), je bila v zadnjih letih zapuščena. V preteklosti je mimo nje vodila pešpot, po kateri se je gibalo veliko popotnikov. Mimo nje je vodila tudi romarska pot za romarje v romarsko cerkev Sv. Trojice v Slovenskih horicah. Kdo bi vedel, koliko potnikov se je odžejalo ob tem izviru. Še največkrat so se od slatine tega izvira odžejali bližnji prebivalci, ki so po njo hodili vsakodnevno. Večkrat na dan pa tudi tisti, ki so opravljali dela na bližnjih njivah ali travnikih, tako, da so lahko vedno pili svežo hladno slatino, ki je poleti imela okoli 8 stopinj Celzija. Slatino so uporabljali tudi za peko zlevank ali močnikov iz bele ali ajdove moke, ter krvi ob kolinah, ki so jih pekli v krušnih pečeh.

    Kot rečeno so večino teh slatin opustili. Da pa se za njimi nebi zabrisala sled, so nekateri zanesenjaki poskrbeli za njihovo ohranitev. Eden teh je novi gospodar na Špindlerjevi domačiji Drago Žinkovič, ki se je priženil na domačijo Silve in Henrika Špindler z Janževega Vrha pri Radencih. O ohranitvi izvira nam je povedal. »Ker me zanimajo stare stvari, pa tako tudi izviri slatine, sem se odločil, da Špinglerjevo slatino ohranim zanamcem. Ko smo urejali teren za saditev sadne plantaže, te ni več, spremenjena je v njivo, sem ob ravnanju terena želel ohraniti izvir, kateri je tem prebivalcem veliko pomenil. Za obnovo in ohranitev sem sam s svojimi sredstvi in delom, uredil izvir tako, da lahko slatino točimo na pipi. V preteklosti je delovala kot plitki vodnjak, v katerem so z ročko ali kako drugo posodo zajemali slatino, kar pa ni bili higiensko. V zemljo sem položil 4 metre betonskih cevi, uredil pipo za natakanje slatine, obenem v zemljo položil 150 m cevi za odvod slatine, katera stalno priteka iz zemlje, do bližnjega potoka. S tem smo izsušili del njive, ki sedaj, ko smo združili parcele, v enem kosu meri 6,5 ha. Ker po slatino nihče ne hodi več, pač do nje ni poti, kajti njiva je v celoti zasajena s koruzo. Vprašanje je tudi, če je slatina, ker je okoli nje njiva, ki je gnojena z umetnimi gnojili, izvaja pa se tudi škropljene proti plevelu, užitna. Meni je bil glavni namen, da se slatina ohrani za zanamce.« Ni pa izključeno, da bodo slatino dali na analizo, kjer bi lahko ugotovili, ali bi bila dobra za pitje, bodisi sama, ali pa zmešana z vinom oz. sokom.

    Omeniti tudi kaže, da je v neposredni bližini Benedikta urejena nekdanja Benediška slatina, tako, da priteče slatina iz treh različnih globin, tudi nad sto metrov, ki so jih ustvarili z vrtanjem. Nad vrelci je postavljen paviljon, ob njem pa prostor za druženje in prirejanje družabnih, kulturnih in drugih srečanj. Pri tem izviru si lahko, obiskovalci izvira, točijo slatino noč in dan. Tam lokalna skupnost ima velike načrte...