Številnim dogodkom v okviru Javnega zavoda Krajinski park Goričko, so se s svojim potepanjem pridružili tudi lastniki znamenitih fičkov. Kar veliko takšnih in drugačnih dogajanj se je v zadnjih dnevih in tednih odvijalo v okviru Javnega zavoda Krajinski park Goričko. Omeniti kaže akcijo opazovanja ptic, kajti čeprav so „domače“ bele štorklje že zdavnaj odletele, je na območju lepe goričke pokrajine veliko ptic, ki bodo zimo prebile na tamkajšnjih jezerih, v trstiščih, grmiščih, mejicah in gozdovih. In v tem času, ko se tudi pridni Goričanci in Prekmurci pospešeno pripravljajo na zimo, kmetje sejejo ozimna žita in pobirajo še zadnje sadove letošnjega pridelka, so se (ali se bodo) odvijale številne prireditve in drugi dogodki: razstava fotografij Kristjana Malačiča, opazovalca in varuha narave na Goričkem, ki beleži „To, kar vidi z digitalnim fotoaparatom“; potem je tukaj: razstava starih sort jabolk in hrušk v Otovcih; prireditev „Na pragu Goričkega“; Od Sebeščana vidi se ravnica v Pečarovcih; Svetovni dan hoje na Vaneči; nabiranje gozdnih sadežev – gob, na 3. mednarodnem srečanju mikologov; Mikološko srečanje pri Gradu na Goričkem; Posvet - nabiranje užitnih gob in upravljavski načrt Krajinskega parka Goričko; Jesenski bazar pri Gradu; „Praznik mošta, vina in kostanjev v Gerlincih“... In že je prišel najmnožičnejši dogodek – Noč čarovnic, ki je na Grad na Goričkem pritegnil tisoče gostov iz Slovenije in tujine...
In med odmevnejšimi dogodki je bilo tudi srečanje ljubiteljev starih vozil, predvsem legendarnih fičkov. Fičo klub Velenje je namreč v sodelovanju z AMK Goričko priredil 13. mednarodno srečanje fičkov, ki so se na Goričko pripeljali iz Gorenjske, Primorske, Štajerske, Dolenjske in sosednje Hrvaške. Enkratnega srečanja se je udeležilo skoraj 100 fičkov. Dolga kolona fičkov je po edinstvenem okolju, popisanih jesenskih obrisih iz gozdov, vinogradov, sadovnjakov..., po jutranjem zbiranju, štartala izpred gostilnr Sabo na Gornjih Slavečih. Pot jih je vodila naprej skozi Kuzmo do Trdkove, s pristankom na Tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Voznike fičkov in peščice drugih starodobnikov je pot, seveda s pogostimi postanki, naprej vodila do Gornjih Petrovcev, pa naprej do Adrijancev, kjer je bil tudi ogled muzeja starodobnih vozil ter daljši postanek in malica na Izletniški kmetiji »Falaut«. Da bi udeleženci kar se da dobro spoznali pokrajino Goričkega, so se z vzhodne strani spet odpravili proti osrednjemu delu Goričkega, do Grada. Pred cerkvijo Marije Vnebovzete pri Gradu je domači župnik Goran Kuhar blagoslovil vozila, udeležence in vse prisotne pa sta pozdravila tudi župan občine Grad Daniel Kalamar ter direktor JZ Krajinski park Goričko, Janko Halb. Ob koncu programa so se udeleženci „fičkovega potepa“ odpravili še do grajskega poslopja in si ga po krajšem kulturnem programu Ljudskih pevcev KUD France Prešeren tudi ogledali. Zaključna prireditev kakšnih 150 udeležencev srečanja je pozneje potekala v bližnjem Kruplivniku v okrepčevalnici »Pri Belem križu«.
FIČO JE ZAKON! Medtem ko so med mlajšimi vozniki lomijo kopja okrog tega, ali so iz kragujevške „Crvene zastave“ prihajala (prihajajo) samo slaba vozila, so med nami ljudje, ki prisegajo prav na vozila z juga Srbije. In med njimi so prav vsi lastniki starodobnih fičkov. Zraven je tudi ugledni mehanik Jože Kovač, sicer predsednik Kluba Fičo, ki je pred leti ustanovljeno v Velenju. Prav Kovač je bil na čelu kolone fičkov po Goričkem, in sicer s svojim „policijskim fičkom“, katerega je pred nedavnim zmontiral, prebarval in spravil v pogon. Sam Jože Kovač – Žuti, kot mu pravijo znanci in prijatelji, ima posebno veselje s popravilom – restavriranjem oldtimerjev, sam pa je še posebej ponosen na fičote, ki so zanj zakon! In prav ob svojem delu z vozili je spoznal mnoge prijatelje, ki se ukvarjajo z starodobniki – oldtimerji, in zato se jim je tudi sam pridružil. „Leta 2000 sem se včlanil v društvo ljubiteljev stare tehnike Johann Janez Puch v Ljutomer s svojim vozilom Zastava 750 bolj znano pod imenom Fičo, letnik 1965. Svojega fička sem v celoti restavriral ter si pridobil certifikat SVS. V družinski avtomehanični delavnici restavriramo tudi oldtimerje, kjer hkrati mladino, ki je pri nas na obvezni delovni praksi, poučujemo tudi o nastanku avtomobilov. Tudi mladi so veseli, ko lahko restavrirajo in obnavljajo dele oldtimerjev. Zato v podjetju imamo na zalogi več rezervnih delov oldtimerjev – fičkov. Poleg omenjenega fička, sem tudi lastnik motornega kolesa Tomos Colibri letnik 1967, in Zastave 750 – Fičo Buggy, letnik 1982“, nam je razlagal Žuti, ki je od leta 2004 tudi član društva Fičo klub Velenje. Leta 2006 pa je postal predsednik omenjenega kluba, v katerem imajo okoli 120 članic in članov iz celotne Slovenije.
Samo društvo, ki vsako leto prireja srečanja, druženja in druge aktivnosti, torej člani slovenskega „Kluba fičo“ oz. Fičo klub Velenje razpolaga s skoraj sto restavriranih in generalno obnovljenih fičkov. V pogovoru s predsednikom Kluba fičo Slovenija, Jožetom Kovačem, smo izvedeli, da je bil njihov klub ustanovljen pred osmimi (2000) leti. Že pred tem je 16 lastnikov fičkov iz Šaleške doline začelo s srečanji, in sicer najprej v Šoštanju. Želja in cilj jim je bila ohraniti spomin na znamenitega fička, katerih je v Sloveniji ohranjenih nekaj nad 100. Najstarejši fiček, ki ga poznajo v Sloveniji, in ki se udeležuje različnih srečanj, „domuje“ v Prekmurju. In tudi slednjega smo srečali na na potepu po Goričkem. Gre za avtomobil, letnik 1955, njegov lastnik pa je Janez Vučkič iz Veščice pri Murski Soboti, sicer veliko mlajši od svojega konjička na katerega je izjemno ponosen. Nabavil ga je kar v Italiji. Štiri leta mlajšega fička ima Milan Pušenjak iz Ljutomera... Sicer pa so fičota začeli izdelovati v Italiji, že leta 1954, prvi fički pa so v Slovenijo prišli štiri leta pozneje, ko so ga nekako začeli izdelovati v tovarni Crvena zastava v Kragujevcu (Srbija). Zadnji avtomobil „Fičo“ so v Kragujevcu izdelali leta 1986, kar pomeni, da so tudi najnovejša tovrstna vozila že nekaj let polnoletna.