Šestdesetletnik iz Moravskih Toplic, ki je soljudem pomagal že z okrog 50 litri krvi, je že 16. darovalec krvi na območju Upravne enote Murska Sobota, ki je kri daroval vsaj stokrat Na Enoti za transfuzijsko dejavnost UKC Maribor v Splošni bolnišnici Murska Sobota je potekala manjša slovesnost, ob kateri je, 60 - letni Jože Sep iz Moravskih Toplic že stotič daroval kri. Ob jubilejnem darovanju najdragocenejše tekočine sta se Jožetu pridružila še sin Jure in Jožetova bodoča snaha Mateja Podlesek, ki sta že tudi redna krvodajalca. Jože je ob tej priložnosti povedal, da bo še naprej z veseljem daroval kri, če mu bo le zdravje služilo. Stokratnega krvodajalca so pozdravili in se mu zahvalili za plemenitost zdravstveni delavci enote za transfuzijsko dejavnost, direktor murskosoboške bolnišnice Bojan Korošec, dr. med. in sekretarka murskosoboškega Rdečega križa Albina Knapp, kjer trenutni imajo okrog 3.300 krvodajalcev, kar je glede na število prebivalcev nekoliko nad slovenskim povprečjem, ki znaša pet odstotkov in nas uvršča v evropski vrh.
Na svetu je sicer letno okrog 80 milijonov darovalcev krvi, in tudi v majhni Sloveniji številka ni majhna, vedno več krvodajalcev pa je tudi v Pomurju. Območno združenje rdečega križa Murska Sobota , ki pokriva 12 občin, je pravzaprav tisto, ki skrbi za krvodajalske akcije in ljudi vspodbuja k temu humanemu dejanju. V Pomurju je tudi vse več tistih, ki so kri darovali že 100 krat, med njimi je sedaj tudi Jožef Sep, čeprav rekorder v krvodajalstvu ostaja še vedno Jože Ošlaj iz Puconcev, ki je kri daroval že 164 krat in je hkrati tudi slovenski rekorder. Jože Sep je kri začel darovati že kot mladenič v vojski, pred dobrimi štiridesetimi leti. Vmes je sicer zaradi narave dela z darovanjem nekaj časa prekinil. Sam si želi, da bi bil še naprej zdrav in da bi lahko pomagal številnim ljudem. Pomagati soljudem je njegov glavni motiv, pravi. „Krvi ni mogoče proizvesti umetno, njeno darovanje pa nas nič ne stane. Zame je to povsem običajno dejanje“, je povedal Sep, ki vsem zdravim ljudem priporoča, da se odločajo za krvodajalstvo, ker da gre za najbolj humano dejanje, če lahko komu pomagaš pri reševanju življenja. Sam že 40 let deluje po nekakšnem nepisanem vodilu vseh humanistov – krvodajalcev: „Kri nekomu vrne zdravje, drugemu življenje, jutri jo bomo nemara potrebovali sami. Biti krvodajalec je humano dejanje, je prioriteta posameznika in krvodajalci smo lahko samo ponosni na svoja dejanja, saj samo pomagamo pri ohranitvi njihovih življenj“.
Odkar poteka transfuzijska dejavnost v prostorih SB Murska Sobota v sklopu enote UKC Maribor, se za krvodajalce ni nič bistveno spremenilo, je pa bila reorganizacija oddelka, ki je prej deloval kot del lokalne bolnišnice, potrebna zaradi evropskih predpisov, ki jih kot samostojni oddelek ne bi zadovoljevali, je pojasnila vodja enote Danijela Uležić Paučič, dr. med. spec. transf. „Če bi želeli obdržati samostojni oddelek, bi namreč morali zaposliti dodatni kader, ki pa ne bi bil stoodstotno zaseden, zato takšna rešitev ne bi bila smotrna“, pravi Uležić Paučičeva. Tako sedaj s skupnimi močmi zagotavljajo potrebne količine krvi. Ker ima kri določen rok uporabe, se lahko zgodi, da zmanjka katere od krvnih skupin. „Da do tega ne bi prišlo ali da nam kri tudi ne bi ostajala neuporabljena, moramo zaloge vsak dan preverjati in izpopolnjevati“, dodaja Uležić Paučičeva, ki nam je v grobem izračunala, da so iz krvi Jožefa Sepa skupaj z dodatkom sredstva, ki preprečuje strjevanje krvi pridobili 50 litrov življenjske tekočine. Danes je Jožef Sep ponosen krvodajalec, saj je v to humano dejanje vpeljal tudi svoje bližnje. Njegov sin je kri daroval že 10-tič, bal pa se ni niti prvega odvzema krvi.
Sekretarka na območnem združenju Rdečega križa v Murski Soboti Albina Knapp je dodala, da krvi največkrat primanjkuje v poletnih mesecih. Zato tudi na murskosoboškem območju načrtujejo nove akcije in aktivnosti. Tako med drugim v kratkem načrtujejo veliko terensko krvodajalsko akcijo v občini Beltinci, kjer krvodajalstvo nekoliko šepa in ga želijo ponovno spodbuditi. Zlasti mlade želijo spodbuditi k temu humanemu dejanju, ki je v Sloveniji še vedno prostovoljno, brezplačno in anonimno.