Kar šestdeset let v „zakonskem jarmu“
Biserno poroko sta obhajala Terezija in Janez Simonič iz Slovenskih goric.
V krogu domačih in prijateljev sta pred dnevi 60 let zakonskega življenja praznovala Terezija in Janez Simonič iz Voličine pri Lenartu. Tako kot pred 60. leti sta tudi sedaj svojo »večno« zaobljubo opravila v cerkvi Sv. Ruperta v Voličini, kjer je civilni del obreda opravil župan Občine Lenart mag. Janez Kramberger, cerkvenega ob zahvalni maši pa je opravil domači župnik Jože Muršec.
Janez Simonič se je rodil 26.9.1934 v bližnjih Selcih. Imel je dva brata, ki sta že pokojna, in sestro. Osnovno šolo je obiskoval v Voličini, davnega leta 1959 se je zaposlil v Tovarni umetnih brusov Swaty, kjer je delal do leta 1973, nato pa v Mariborski livarni - enota Lenart, kjer je delal do upokojitve – leta 1990. Terezija Simonič, rojena Žižek, se je rodila 21.9.1932 na Peščenem Vrhu pri Cerkvenjaku. V družini je bilo 12 otrok, po šest fantov in deklet. Žal je že veliko pokojnih, vendar še vedno lahko objame brata Vinka in sestro Marijo. Terezija je bila 6. otrok v družini. Takratne razmere so bile hude, zato večina otrok ni preživljala otroštva doma. Tako je tudi Terezija po 5. letu starosti odšla živet v Črmljenšak k tujim ljudem, kjer je pomagala pri vsakdanjih opravilih. Osnovno šolo je obiskovala v Voličini, po končanju pa je opravljala gospodinjska dela. Ker pri tej hiši ni bilo otrok in je vsa leta bila pridna je podedovala posestvo.
Terezija in Janez sta se poznala že od otroštva dalje, saj je Terezija odraščala pri Janezovem stricu. Po Janezovem prihodu od vojakov leta 1956 sta se zaljubila, iskrica ljubezni pa je začela tleti že malo prej. Poročila sta se pred šestdesetimi leti, v cerkvi Svetega Ruperta v Voličini. Po poroki sta živela na Terezijinem domu v Črmljenšaku, ki sta ga tudi obnovila, saj je bila potreba po prostoru večja. Rodilo se jima je pet otrok: Ivan, Jožef, Marija, Terezija in Zlatko. Vsakdanjik je mineval, Janez je hodil v službo, Terezija pa je skrbela za otroke in pridno delala na posestvu.
Njuno življenje so dodatno polepšali še štirje vnuki, štiri vnukinje, en pravnuk in štiri pravnukinje, ki skrbijo, da babici in dedku nikoli ni dolgčas.
Družina Simonič je povezana, saj v bližini živijo vsi otroci z družinami, tako se pogosto srečujejo.