Koronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 130 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije (od Lenarta do Lendave in Ormoža), predvsem iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društvu. Slednje namreč predstavlja tudi v pomurski regiji najpomembnejšo organizirano doživljajsko rehabilitacijo bolnikov z boleznijo srca in ožilja izven zdravstvenega sistema. In enako kot praktično skozi celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh pomladnih dneh. Omenjeni bolniki, ki sodijo med najbolj rizične, saj je dokazano, da srčno žilni bolniki (celo pred rakom) najpogosteje umirajo, še posebej veliko dajo na telesne vaje, rekreacijo, pohode v naravi, izlete ter sploh družabna srečanja in druženja, pa tudi skrb za zdravo prehrano, za kar pripravljajo delavnice.

V veliki meri pa obiskujejo tudi strokovna predavanja in izobraževanja, kar se je potrdilo tudi ob tokratnem strokovnem predavanju, ki je v okviru 12. letnega in volilnega občnega zbora, Koronarnega društva potekalo v kongresni dvorani Zdravilišče Radenci. Pred približno osemdesetimi prisotnimi je o pljučnih boleznih v povezavi s srcem, spregovorila ugledna pulmologinja, Nadja Triller, dr. med. spec. internistka. In vsi prisotni so bili navdušeni, saj so slišali marsikaj koristnega za svoje bolezni. Društvo pa za svoje člane pripravlja še nekaj aktualnih strokovnih predavanj, kot so: Belezni ven in tromboza (Ivan Kos, dr. med. spec. int.), Zdravila proti strjevanju krvi, antikoagulantno zdravljene (Sonja Vidovič Rauter, dr. med. spec. int.), Zapleti na nogah pri sladkornih bolnikih (Ciril Triller, dr. med. spec. krg.), Sladkorna bolezen, novosti pri zdravljenju (Nataša Pitz, dr. med. spec. int.)...

Sicer pa so v društvu, kjer so prepričani, da „zdravljenje ni samo tableta“, vključeni predvsem tisti, ki so preboleli okvaro na srcu ali ožilju, njihovi svojci in tudi posamezniki iz rizičnih skupin. Koronarno društvo Radenci, ki deluje od leta 2002, je bilo ustanovljeno kot sedmo koronarno društvo v Sloveniji, v tistem času je obstajala tudi zveza koronarnih društev in klubov Slovenije, danes pa je v državi že 15 tovrstnih društev. Od nastanka naprej je predsednik Koronarnega društva Radenci Edvard Metličar, ki je bil tudi soustanovitelj, in ki je tudi na tem zboru članstva soglasno izvoljen tudi za naslednji štiriletni mandat. Metličar se spomni, da so, potem ko je bilo društvo v novembru 2002 registrirano, že januarja naslednje leto člani začeli redno telesno vadbo in druge aktivnosti. Ko so začeli, jih je bilo 15, danes ima društvo 130 članov iz Pomurja in še dlje. Žal pa število članov ni nič proti temu koliko je v regiji bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi. Metličar namreč tudi, da je Pomurje med tistimi območji v Sloveniji, kjer so te najbolj prisotne. „Prvi med koronarnimi društvi v Sloveniji smo zagovarjali stališče, naj naši člani niso le tisti, ki so preboleli kakršnokoli okvaro na srcu ali ožilju in so v stabilni fazi zdravljenja, ampak tudi njihovi najožji družinski člani. Ker - kdo ti bo pomagal, ko te zagrabi slabost? Sam si ne moreš. V manj kot letu dni so nam sledili v drugih društvih in vključevali tudi svojce. Cilj našega društva je v prvi vrsti ozaveščanje in izobraževanje“, izpostavi Metličar, ki dodaja, kako pod strokovnim vodstvom fizioterapevtk dvakrat tedensko poteka telesna vadba v Radencih in enkrat tedensko v Gornji Radgoni, saj je telesna kondicija srčnih in koronarnih bolnikov sila pomembna. V vadbe se vključuje dobra polovica članov.

V društvu si želijo, da bi bil ta delež še večji. „Vsakdo doma kaj telovadi, a vodena, nadzorovana telovadba je nekaj povsem drugega. Veliko pozornosti namenjamo izobraževanju o zdravi prehrani. Ozaveščamo, kaj pomeni zdrava prehrana za bolnika, ki je sicer v stabilni fazi bolezni, pa vendar. Po navadi je tako, da ko neko bolezen prebolimo, se nekaj časa še držimo dobrih nasvetov, potem pa počasi zlezemo nazaj v stare tirnice. Zelo pomembna vsebina je tudi druženje. Organiziramo izlete, pri čemer pogosto sodelujemo z drugimi koronarnimi društvi po državi, se udeležujemo pohodov, npr. v okviru Maratona treh src v Radencih. Zdravljenje ni samo tableta ali telovadba, daleč od tega. Tudi psiha precej vpliva na počutje in zdravje ljudi.

Preventiva je veliko cenejša od zdravljenja“, poudarja Metličar, in če uspe pri kom upočasniti, za nekaj časa prestaviti izbruh bolezni ali ga celo preprečiti, je to ogromno. Prav zaradi delovanja na področju preventive vključujejo v svoje aktivnosti tudi posameznike iz rizičnih skupin.

Po Metličarjevem mnenju je za tovrstne bolnike zelo pomembno tudi druženje, izmenjava izkušenj, spodbujanje, nudenje podpore in tako jim je vsem lažje in lepše. Še posebej izpostavlja vključenost družinskih članov, saj se zavedajo, da je harmonija in podpora v celi družini bistven prispevek vsakemu bolniku. „Pomembno je tudi seznanjanje z literaturo s področja preventive, zdravljenja in dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja; izvajanje psihološko-socialne podpore pri spodbujanju k spremembi nezdravega vedenja; odvajanje od kajenja, odpravljanje odvečne telesne teže z zmerno oz. primerno telesno vadbo in primerno zdravo prehrano, konstruktivnejše obvladovanje stresnih okoliščin in pomoč prizadetim pri vračanju v normalno socialno okolje; tečaji o temeljnih postopkih oživljanja; raziskovalna dejavnost; usposabljanje strokovnih kadrov za vodenje dejavnosti društva ipd. In rezultati vsega tega so, da so vsi člani, ki jim je dovoljena gibalna dejavnost, telesno aktivni; razen redkih izjem člani društva ne kadijo; člani spreminjajo način prehranjevanja; odpravljajo dejavnike tveganja, si medsebojno pomagajo, izmenjujejo koristne nasvete; skrbijo drug za drugega in za dobro počutje vseh članov…“, dodaja Metličar.

Društvo se financira iz članarine, del sredstev dobijo od Fundacije humanitarnih in invalidskih organizacij, del od posameznih občin. Če jih ne bi pestilo pomanjkanje sredstev, bi svoje aktivnosti še okrepili. „Nihče ni gotov, da ne bo kdaj potreboval našega društva“, je poudaril Metličar, ki so ga tokrat nekoliko težje prepričali, da je že v četrto prevzel vodenje dejavnega in aktivnega društva. Obljubili so mu podporo, v prihodnje, poleg vseh aktivnosti, želijo ustaljeni način delovanja obdržati in pritegniti nove člane - vse tiste, ki bi jim te vsebine koristile. V društvu so zelo zadovoljni, da so že vrsto let vidni konkretni rezultati njihovega delovanja, kar se je potrdilo tudi na tem občnem zboru, ki ga je vodil Jože Vaupotič. Poleg predsednika Metličarja, so na zboru, za naslednji štiriletni mandat, izvolili še podpredsednika Antona Mlinariča in Štefana Žalodca, tajnik je Peter Cvetkovič; poleg omenjene četverice pa so v predsedstvu še: Majda Brunčič, Ernest Borc, kardiologa Sonja Vidovič Rauter in Ivo Kos ter še Darja Ribič. V nadzorni odbor so izvolili: Štefana Lazarja, Kolomana Rituperja in Janka Magdiča, člani častne komisije pa so: Vinko Uran, Alojz Gabor in Franc Roškar.