Člani in članice Turistično-vinogradniškega društva (TVD) Benedikt, kjer že od ustanovitve, to se je na pobudo domačega vinogradnika, kletarja in vinskega viteza Zlatka Boraka, zgodilo 11.1.2003, veliko pozornost namenjajo izobraževanju. S tem namenom za približno 70 članic in članov, pripravljajo strokovna, tako teoretična kot praktična usposabljanja o vseh opravilih v vinogradu in postopkih negovanja vina v kleteh. In kot je različno delo v vinogradu in kleti, tudi benediško društvo vseskozi pripravlja različne aktivnosti. Med najpomembnejša opravila pridelovalcev grozdja in vinarjev, je gotovo rez trte. In poleg vsakoletne slovesne rezi treh trt pri Čolniku, ob cerkvi sv. Treh Kraljev, so letos, kljub koronavirusu, četrtič pripravili še prikaz rezi in tudi rez trte v svojem najetem vinogradu, kjer imajo okoli 350 trsov. Kot pravi Marjan Farasin, predsednik TVD Benedikt, je rez vinske trte v letu prvo in zelo pomembno opravilo, od katerega je v mnogo čem odvisen pridelek tekočega leta in tudi še v naslednjih letih.

    Kot pri vseh vinogradniških opravilih, strokovnjaki, pa tudi vinogradniki sami, pri rezi prihajajo do vedno novih spoznanj, katera ‍želijo v društvu prenesti na svoje člane. In letos so se drugič srečali ob godu sv. Vincenca, ko je treba, kot to veleva dolgoletna tradicija, obrezati prve trte v vinogradu. Kako strokovno obrezati vinsko trto, je kakšnim dvajsetim vinogradnikom ter gostom, prikazal in razložil vinski vitez Zlatko Borak, delo in vinograd pa je ob sveti maši blagoslovil benediški ‍župnik Marjan Rola, manjkalo pa ni niti kulinaričnih dobrot. Še pred rezom so na trte-brajde ob svojem platoju obesili domače mesne dobrote, klobase, špeh (slanino) ipd. Po starem običaju namreč klobase na vinski trti oznanjajo, da naj bi za celo leto veljalo, da bi bilo dosti mesa in vina. Ko so pa končali rez, tudi če je trajala tri dni, so v vinu te klobase skuhali, tako da so imeli na koncu tudi vinogradniško malico. Tokrat klobas in drugih dobrot, ki jih je narezal domači župnik Rola, niso kuhali, temveč so jih že v vinogradu zaužili in zalili z odlično domačo kapljico, katero so minulo jesen dale tokrat obrezane trte.

    Že pred tem, v vinogradu, kjer sta prisotne pozdravila predsednik društva Marjan Farasin in vitez Borak, je o sv. Vincencu spregovoril vinogradnik Milan Hlevnjak. Kot rečeno pa je glavno rez, ob aistenci predsednika Farasina, opravil vinski vitez Zlatko Borak, ki nam je o pomenu zimske rezi v vinogradu povedal, da treba biti posebno pozoren na zdravje trte, na rast trte, torej na njeno življenjsko kondicijo in seveda tudi na to, da dosežemo čim večjo kakovost in da ne gremo v preveliko rodnost. „Obrezati trto ni popolnoma preprosto, to je zahtevno opravilo, ki ga ni dobro prepustiti vsakemu, saj lahko s tem naredimo veliko škode, zato pravi vinogradniki to delo najraje opravimo kar sami. Vincencovo je nekaka prelomnica, ko je ta prvi del zime mimo in se seveda dan daljša, in to so že prvi pogoji, ko se gre lahko v vinograd. In seveda tudi trta kot taka je zrela, dozorela in je pripravljena za obdelavo, da nekako, kot mi rečemo, spustimo kri vinogradu“, je dejal Borak.

    In če je verjeti starim pregovorom, se nam letos spet obeta obilna letina, tako da bodo trte spet bogato obrodile. Pregovori namreč med drugim pravijo: Če na Vinka sonce sveti, bo dosti rujnega vinca v kleti; Če na sv. Vincenca dan sonce sije, dobro vino v čaše vlije; Če o sv. Vincencu sonce sije, se v jeseni kruha in vina užije; Če na sv. Vincenca sonce peče, dobro vino dozori, ki po grlu gladko teče, motne dela ti oči; Če sv. Vincenc ima sončno vreme, dobro je za žito in vinske gore; Če sv. Vinka sonce peče, obilo vina v sode teče; Če na Vinka sonce sveti, bo dosti rujnega vinca v kleti... „Vsak pravi vinogradnik, ki kaj da na svoje delo in vinograd, se za Vincencovo odpravi v vinograd. To velja tudi za vikendaše, ki imajo mogoče samo brajde ali par trsov. Sv. Vinko je eden od petih zapovedanih vinogradniških praznikov ob katerem je točno določen obred katerega se priporoča. Tudi, če je globok sneg ali pa pravo blato se moramo podati do trsa. Lastnik odreže nekaj rozg, ponavadi tri rozge s tremi poganjki, katere potem postavi nekje na okno v hiši. Ko rozge poženejo se ugiba kakšna bo kaj letina v vinogradu tisto leto. Obrezani trs se obredno poškropi-krsti s starim vinom ter se obesijo klobasice, ki simbolizirajo željo po plodnosti in dobro letino“, je povedal predsednik društva Marjan Farasin, ki se je zahvalil tudi župniku, da je njegov lanskoletni blagoslov "prinesel zelo dober letnik".

    Sicer pa, dva tedna in dva dni po Treh Kraljih, 22. januarja goduje sv. Vincenc, zaščitnik vinogradov in vinogradnikov. In po običaju, ki izvira že iz 18. stoletja, se na prvo nedeljo po njegovem godu v vinogradih začne z rezjo vinske trte. Praznik sv. Vincenca na skrajnem severovzhodu države povečini imenujejo Vincencovo, v vzhodnem predelu Slovenije in v sosednji Hrvaški pa Vincekovo, povsod pa pomeni začetek del v vinogradih. Vincencovo je nekaka prelomnica, ko je ta prvi del zime mimo in se seveda dan daljša, in to so že prvi pogoji, ko se gre lahko v vinograd. In seveda tudi trta kot taka je zrela, dozorela in je pripravljena za obdelavo, da nekako, kot nekateri rečejo, spustijo kri vinogradu. Zjutraj na Vincencovo oz. Vincekovo se uradno začne novi vegetativni ciklus vinske trte. Sokovi začno znova teči po trsu, s čimer mu vlijejo novo življenje. V kontinentalnem delu Hrvaške se recimo neguje stari običaj, da se vinogradniku zaželi srečno novo vinogradniško leto. Ne ozirajoč se na vremenske razmere se vinogradnik v spremstvu prijateljev odpravi v vinograd, kjer se odvija ceremonija odpiranja nove sezone del v vinogradu. Nobena kmetijska panoga namreč ni toliko odvisna od vremena ali božje volje kot ravno vinogradniška, velja rek že od nekdaj. Statistika pravi, da je od desetih trgatev le ena vrhunska. Zavoljo tega so vinogradniki na Vincencovo polni upanja, želja in molitev za nadpovprečno trgatev...