V tem vročem vremenu nikakor ne smemo pozabite na skrb za živali, opozarjajo v Društvu za zaščito živali Pomurja (DZŽP), in tudi v drugih slovenskih društvih za zaščito in pomoč živalim. Visoke temperature lahko prinesejo marsikatero nevšečnost, zato v društvu pozivajo, da poskrbimo za to, da bodo razmere za živali prijetne in ne naporne ali celo usodne. Ne glede na to, ali boste vroče dni preživljali doma ali na dopustu, svoji živali vedno nudite hladno vodo, dovolj gibanja, najbolje zjutraj in zvečer, možnost za počitek v senci in za osvežitev, kot je kopanje. Življenje živali, ki nima dostopne hladne vode in kotička, kjer je sončni žarki ne morejo doseči, je lahko ogroženo, pa naj bo v avtomobilu ali na dvorišču. Če opazite žival v takih okoliščinah, ki je videti slabotna, morate o tem takoj obvestiti policijo na številko 113, pravijo v DZŽP, saj bodo slednji posredovali sami ali pa obvestili veterinarske inšpektorje.
O tem govori tudi pravilnik o zaščiti hišnih živali, ki posebej obravnava prevoz žival, ki določa, da mora biti žival pri prevozu zavarovana pred izpadom ali pobegom s prevoznega sredstva ter zaščitena pred vročino, sončno pripeko, mrazom in padavinami. Hišnih živali ni dovoljeno puščati samih v oziroma na vozilih, razen če se zagotovi letnemu času primerno zračenje, določa pravilnik. Če zunanja temperatura v sončnem vremenu presega 20 stopinj Celzija, je potrebno poiskati za parkirano vozilo primerno senco, da temperatura v vozilu ne povzroči vročinskega udara pri živali v vozilu. Pravilnik navaja tudi najpogostejše vidne znake vročinskega udara pri psu oziroma mački. To so intenzivno sopenje, povečano slinjenje, pospešeno dihanje, močno pordele vidne sluznice ali cianotične vidne sluznice in nezavest.
Vročinski udar ni možen zgolj med prevozom oziroma med čakanjem živali v avtu, temveč tudi v primeru, da je žival na dvorišču priklenjena na verigo in nima možnosti za umik v senco in ohladitev z vodo. Ni zanemarljivo dejstvo, da je vročinski udar v večini primerov usoden, opozarjajo v DZŽP. „Če se odpravljate na daljšo pot, načrtujte vožnjo tako, da se izognete potovanju v najbolj vročem delu dneva. Odpravite se od hiše ponoči ali zgodaj zjutraj in skrbno načrtujte dovolj postankov, da se lahko vaš ljubljenček pretegne, osveži s hladno vodo in opravi potrebo. Imejte prižgano klimatsko napravo in bodite pozorni na to, da temperaturni razkoraki niso prehudi. Tako v avtomobilu kot doma mora biti živali dovolj udobno, kar v prevročem prostoru ni mogoče. Če vendarle pride do vročinskega udara, se čim prej povežite z najbližjim veterinarjem. Na poti do veterinarske postaje skušajte žival postopoma ohladiti tako, da njen trup zavijete v mokro hladno brisačo ali ga hladite z mlačno vodo. Nadaljnjo ustrezno terapijo bo po oceni posledic vročinskega udara predpisal veterinar“, še poudarjajo v DZŽP.
Poletje je letni čas, ki nam prinaša veliko veselja, čas počitnic, brezskrbnih dni brez šole, čas sprostitve za mlajše, za starejše je poletje lahko tudi čas težav povezanih z visoko vročino. Podobno je pri živalih, pri naših hišnih ljubljenčkih. Kot pravi ugledni veterinar Emil Senčar, dr. vet. med., je za kužke in muce kot predstavnike hišnih živali je značilno, da v koži nimajo žlez znojnic, razen v šapicah. A1leze znojnice imajo važno vlogo pri reguliranju temperaturnega stanja v organizmu. Z izločanjem znoja pospešujejo hlajenje organizma. Ljudje se začnejo potiti na vročini in si na ta način uravnavajo, nižajo telesno temperaturo. Kužki in muce se hladijo izključno preko jezika. V vročini zelo pospešeno dihajo, zato imajo na široko odprt gobček iz katerega visi velik jezik. Jezik je vlažen in z izparevanjem sline hladi kri, ki teče v jeziku. Jasno je, da tak sistem hlajenja organizma ni učinkovit pri višjih temperaturah. To pomeni, da zelo hitro zataji in lahko pride do zelo nevarnega pregretja organizma, tako imenovane hipertermije in življenjske ogroženosti živali. Izrednega pomena je, da zagotovimo poleti našim živalim zadostno senco oz. možnost, da se umaknejo pred vročino. Tu so predvsem ogroženi kužki pripeti na verigi. Veriga jim onemogoča, da bi se umaknili pred pripeko.
„Drug primer je, da lastnik pusti psa v avtu, ki ga je sicer parkiral v senci in se napoti v trgovino, kjer sreča prijatelja, se zaklepeta, skočita še na kavico. Med tem časom je avto že na soncu. Vedeti moramo, da je že 10 minut izpostavljenosti vročemu soncu za psa zaprtega v avtomobilu že lahko življenjsko nevarno. Če smo bili tako neprevidni, da se nam je to zgodilo, moramo psa čim prej zaviti v mokro brisačo, da ga začnemo hladiti in takoj poiskati pomoč pri veterinarju. Na žalost zelo hitro pride do sprememb v krvi, katere so kljub zdravljenju lahko usodne za žival. Sveža voda je prav tako zelo važna zadeva, ki jo moramo zagotoviti našim živalim v poletni vročini. Vodo moramo v posodici za pitje večkrat zamenjati, da ne postane postana in polna slin. Poskrbeti moramo, da imajo naše živali vodo na razpolago čez ves dan. Če se ponovno vrnemo k kužkom na verigi, se jim pogosto dogaja, da si vodo razlijejo in preden brezčutni in brezvestni lastnik ugotovi, da pes nima vode lahko mine cel dan. Samo predstavljamo si lahko, kakšne muke doživlja kužek, privezan na vročini in še brez vode. Poletni vročini moramo prilagoditi tudi režim prehranjevanja živali. Živali v vročini ponavadi ne jedo. Obrok jim ponudimo najbolje pozno zvečer ali zgodaj zjutraj. Obroke lahko količinsko in z tem tudi kalorično zmanjšamo, da dodatno ne obremenimo organizma. To velja predvsem za starejše in bolne živali. Najbolje je da uporabimo briketirano suho hrano, saj se le ta na vročini ne usmradi in pokvari. Kosi mesa, drobovine ali ostanki iz mize so lahko že v 12 urah polni črvov in hudo smrdeči. Vzrok so lahko najmanj driski, bruhanju ali celo mnogo bolj nevarni zastrupitvi z bakterijami, ki so se namnožile v hrani in so lahko vzrok smrti živali“, pravi dr. Senčar.
Tudi sprehodi so v poletni vročini krajši. Sprehajamo živali predvsem v ranih jutranjih urah ali pozno ponoči. Čez dan jih peljemo samo na opravljanje fizioloških potreb. Predvsem moramo paziti na starejše in bolne živali. Če nam kužek na sprehodu zelo pospešeno in glasno diha in se počasi giblje je najbolje zaključiti sprehod in kužka pustiti, da lenari nekje v najhladnejšem delu stanovanja oz. hiše. Poleti pogosto nastane dilema ali vzeti našega kosmatinca zraven na morje, na dopust. „Neizmerno nam bo hvaležen, če ga vzamemo zraven. Zelo redki so tisti, ki se bolje počutijo na čuvanju pri sosedu, znancu, sorodniku ali hotelu za živali, medtem ko njihovo krdelo-družina preživlja dopustniške dni. Seveda moramo temu primerno organizirati potovanje in preveriti ali na mesto kamor potujemo sploh lahko vzamemo žival z nami. Potujemo predvsem ponoči. Super je če imamo klimo v avtu. Če potujemo izven meja Slovenije moramo preskrbeti živali potni list in označiti žival z mikročipom. Vsa navodila si pravočasno preskrbimo pri veterinarju. Če ste pravi ljubitelj, boste za svoje živali lepo poskrbeli. Ne zatiskajmo si oči pred nevestnim sosedom, ki je v tej vročini pozabil na svojega psa. Spomnimo ga, da si kužek zasluži vsaj svežo vodo, če že nima njegove pozornosti. Želim vam prijetno preživljanje toplih poletnih dni v družbi svojih štirinožnih prijateljev“ dodaja Emil Senčar dr. vet. med.