Pred bližajočim se svetovnem dnevom invalidov, ki ga vsako leto obeležujemo 3. decembra, je zanimiv podatek, da se delež invalidov v Sloveniji giblje med osem in devet odstotkov celotne populacije. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije pa je na svetu invalidnih 600 milijonov ljudi, kar je skoraj 10 odstotkov vsega prebivalstva. Med temi je več kot 60 odstotkov starih od 15 do 64 let, največ, okrog 80 odstotkov, pa jih živi v deželah v razvoju. Avtorica publikacije z naslovom Invalidi, starejši in druge osebe s posebnimi potrebami v Sloveniji Nelka Vertot, sicer svetovalka na Statističnem uradu RS, je poudarila, da se v zadnjem času vključevanju invalidov in drugih oseb iz ranljivih skupin prebivalstva na trg dela namenja precej pozornosti tudi zato, ker gre za širše vprašanje ekonomske in socialne izključenosti ali vključenosti teh oseb. Vedno bolj po njenem ostaja tudi očitno, da lahko invalidi prispevajo k narodnemu gospodarstvu in hkrati z zaposlitvijo zmanjšujejo stroške nadomestil za invalidnost in tveganje za revščino.
V publikaciji je v prvem delu pozornost namenjena zaposlovanju in zaposlenosti invalidov v Sloveniji. Avtorica meni, da so pravice invalidov tema, ki je že dolgo časa deležna veliko pozornosti v Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah. Pomen možnosti za zaposlitev je za invalide namreč še posebno velik, saj je prav delo tisto, ki omogoča invalidu najuspešnejši način za normalizacijo življenja. Invalidi v Evropski uniji predstavljajo vsaj 16 odstotkov celotnega delovno sposobnega prebivalstva. Več kot 45 milijonov ljudi v Evropi, starih od 16 do 64 let, ima dolgotrajne zdravstvene težave ali pa status invalida. Mladih, starih od 16 do 25 let, s tovrstnimi težavami je okoli 7,3 odstotka. Invalidi običajno potrebujejo določeno vrsto pomoči ali oskrbe, za kar je v okviru posameznih držav različno poskrbljeno. Po besedah Vertotove skušajo te potrebe invalidov zadovoljiti tako ustrezni strokovni sodelavci kot laiki (ponudniki storitev). Hkrati z zagotavljanjem svojih storitev za invalide ustvarjajo namreč tudi delovna mesta in gospodarske koristi.
Dolgoročna strategija EU za aktivno vključevanje invalidov je osredotočena na akcijski načrt o invalidnosti in evropsko strategijo za invalidnost (2004-2010), ki EU omogočata, da se uspešno spoprime z nenehno spreminjajočim se socialnim in gospodarskim okoljem. „Čeprav zakonodaja invalidom pri nas večinoma zagotavlja socialne pravice, jim pravica do enake udeležbe pogosto še ni zagotovljena. S tem prehaja invalidska politika iz politike zaščite invalidov v politiko za pravice vseh ljudi do enake udeležbe, do vključitve“, opozarja Vertotova. Zato je namen vladnega akcijskega programa za invalide 2007-2013 spodbujati, varovati in zagotavljati polnopravno in enakovredno uživanje človekovih pravic tudi za invalide in spodbujati spoštovanje njihovega dostojanstva. Po podatkih o številu invalidov glede na pravno definiran status iz leta 2002 je bilo tedaj v Sloveniji nekaj manj kot 170.000 invalidov. V primerjavi s številom takratnega prebivalstva v Sloveniji so torej invalidi s statusom predstavljali 8,48 odstotka celotne populacije. Med njimi je bilo 83 odstotkov delovnih invalidov, katerih število se iz leta v leto povečuje.
Invalidska podjetja, namenjena predvsem zagotavljanju delovnih mest za invalide, ki se ne morejo zaposliti na odprtem trgu, so gospodarske družbe posebnega pomena, saj so vrsta socialne ekonomije in v praksi ena redkih možnosti za zaposlovanje invalidov. V Sloveniji so jih začeli ustanavljati že pred letom 1976. Leta 1988 je bilo v Sloveniji enajst invalidskih podjetij, do konca leta 2006 pa 165, ki so zaposlovala za 6,3 odstotka več invalidov kot leta 2005 oziroma 13.685 oseb, od tega 6441 invalidov. Oktobra letos pa je bilo po podatkih republiškega sklada za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov zaposlenih okoli 34.000 invalidov.