Prekmurski fantje in dekleta navdušeni nad zeleno bratovščino, čeprav jim pozneje ni potrebno stopiti v njihove vrste; Lovci niso morilci, temveč varuhi narave; Prizadevajo se, da bi v Prosenjakovcih poslej pripravljali vseslovenske lovske tabore Izmed številnih takšnih in drugačni poletnih taborov in drugih oblik izobraževanj otrok in mladostnikov, ki v teh počitniških dneh potekajo na skrajnjem severovzhodu države, gotovo pripada eno častnih mest tridnevnemu „lovskemu taboru“, ki je potekal ob lovskem domu LD Prosenjakovci, tik ob madžarski meji. Udeležilo se ga je 15 fantov in tri dekleta, ki so končali višje razrede devetletke, iz celega Prekmurja, od Cankove in Rogašovcev do Beltincev, Črenšovcev, Turnišča, Dobrovnika, Kobilja, Lendave in Murske Sobote. V okrilje prosenjakovskih gozdov jih je pritegnil 3. lovski tabor za osnovnošolsko mladino, ki so ga pri lovskem domu LD Prosenjakovci in po tamkajšnjih gozdovih pripravila LD Prosenjakovci in Zveza lovskih družin Prekmurja (tvori jo 22 lovskih družin z nekaj nad 800 članicami in člani op.p.), glavni vodje dogodka, ki je mladostnike navdušil, in kjer je sodelovalo veliko lovcev – predavateljev ter mentorjev, pa so bilo lovci: Ludvik Rituper, starešina LD Prosenjakovci in podpredsednik ZLD Prekmurja, ki je bil mama za vse, Jože Seršen (LD Kobilje), ki je skrbel za programski del, in Štefan Nemec (LD Rogašovci), ki je bil zadolžen za pedagoški del tabora.
V treh dneh, od petka do nedelje so se taborniki seznanjali z dejavnostmi lovcev na področju ohranjanja naravnega okolja, varstva divjadi, kulturnega udejstvovanja. Za mlade fante in dekleta so še posebej bili zanimivi odhodi na lovišča, kjer so s prež v živo opazovali divjad, ter ko so jim lovci predstavili delo z lovskimi psi, predvsem krvosledci in ptičarji. Večino pa jih je še posebej navdušil prikaz pravilnega ravnanja z lovskim orožjem. Ob učenju je bilo še dovolj časa za športne aktivnosti, druženja (v bližini je potekal še čebelarski tabor), izdelava pisnih in slikarskih del na temo lovstva in lovskega tabora ter podobne reči. Da pa si zares zaslužijo ime taborniki, so fantje pokazali tudi s tem, da so spali v šotorih, ki so si jih sami postavili, dekleta so spala v lovskem domu, le hrano so vsem udeležencem kuhali v bližnji dvojezični osnovni šoli.
„Predlani, ko je tabor potekal prvič je bilo zraven 13, lani 16 fantov, letos pa 15 fantov in tri dekleta, kar pomeni, da si mladi želijo tovrstnega taborjenja in učenja. In ker je zanimanje vedno večje bomo s tabori nadaljevali tudi v prihodnje. Veliko se dela in ker mlade vse to zanima, se veliko tudi naučijo“, nam pove eden izmed vodij tabora Jože Seršen, ki se mu zdi pomembno, da so udeleženci tabora tudi malo slikali in pisali o doživetjih in dogodkih na taboru. „Namen tabora je predvsem, da bi otroci spoznali katera divjad živi pri nas, kako se divjad obnaša, kje živi, s čem se prehranjujejo ipd. V prvem planu pa je vsekakor varovanje narave in okolja, saj otroci morajo spoznati, da smo del narave, in da zanj moramo vsi skrbeti. Če bomo vsi skrbeli za naravo, bo vse okrog nas boljše in lepše. Spoznati morajo, da lovci nismo morilci, kot nekateri mislijo, temveč smo predvsem varuhi narave. Res je, da vmes obstajajo posamezniki, ki ne sodijo zraven, a teh se skušamo znebiti. Delo lovca ni samo upleniti divjad, to je čisto zadnje. Z uplenitvijo, predvsem slabe in bolne divjadi samo uravnavamo stalež in to otroci na taboru spoznajo in si zapomnijo. Ob tem so videli, da se ukvarjamo tudi s kulturo, saj so jim zaigrali naši rogisti in zapeli naši pevci“, nam pove glavni vodja tabora Ludvik Rituper, ki je ponosen na udeležence tabora, na svoje lovske kolege, ki so pri taboru pomagali, dodal pa nam je tudi, da udeleženci tabora niso morali ničesar plačati. Vesel je tudi, da javnost sploh čedalje bolj spoznava, da lovci le niso samo nekakšni morilci, s čem se spreminja odnos do lova. Otroci lovcev so že tako seznanjeni z lovstvom, tabor pa je še bolj pomemben za otroke in starše, kjer nihče ni v lovskih vrstah.
Za mnenje in vtise pa smo povprašali tudi dva izmed udeležencev. Tako nam je Mihael Janjič iz Sotine, povedal kako je predvsem želel spoznati naravno okolje in življenje v njem. V družini in med sorodniki nima nikogar, ki bi bil lovec. Posebej se je veselil opazovanja divjadi s preže, enako tudi dela z lovskimi psi. Njegov kolega Primož Seršen iz Turnišča pa dodaja: „Že tretjič sem na tem taboru, in moram povedati, da je spet bilo izjemno lepo. Upam, da se bom lahko udeležil še kakšnega tabora, da bom lahko še bolj spoznal življenje v naravi in to kako varovati divjad in okolje. Ko bom velik bom tudi lovec, enako kot praktično vsi moji predniki, saj sta oče in mama lovca v LD Kobilje, dedek pa v LD Dobrovnik. Z njima pogosto hodim na love, pogone ipd. Na taboru sem sicer spoznal veliko prijateljev, vsi se dobro razumemo in prepričan sem, da je to nekaj izjemnega“. Podobno sta menili tudi Sendi Gal iz Lendave in Simona Kočar iz Murske Sobote, ki sta zraven prvič, a ne tudi zadnjič, saj sta se veliko naučili, doživeli in videl.
In tudi sami smo se v enem dopoldnevu prepričali, da so prekmurski lovci na pravi poti, saj so s pravilnim pristopom mlade pritegnili k navdušenju do zelene bratovščine. Želijo si, da bi se tabor še razširili tudi na preostale šole v Prekmurju, postopoma pa nameravajo začeti z organizacijo vseslovenskih lovskih taborov, za kar v svojem čudovitem okolju imajo vse pogoje. Podprl jih je tudi predsednik LZS Srečko Krope, ki se je udeležil zaključka tabora. Sam je izrazil zadovoljstvo, da so zraven tudi dekleta, in da se na takšnih taborih vsi mladi predvsem naučijo varovati naravo in okolje. Ni pomembno, ali bodo pozneje stopili v lovske vrste, bili pa bi jih veseli, je menil Krope, ki je vesel, če udeleženci tabora svoja spoznanja prenašajo na vrstnike ter starše, s tem pa je tudi dosežen namen tabora. „Mladi tukaj vidijo živali v naravi, ne pa da jih poznajo samo s televizije in s slik Tudi zaradi tega je tabor zelo pomemben“, je organizatorje pohvalil Krope. Pohvale pa je izrekel tudi župan občine Moravske Toplice Franc Cipot, ki je vesel, da samo na območju njihove občine imajo tako pomemben tabor. „Pomembno je, da se otrokom pokaže kako je potrebna povezanost med naravo in človekom. Mladi, ko slišijo za lovca takoj mislijo, da gre za ubijalca živali, temu pa še zdaleč ni tako in tukaj se mladi tega naučijo“, je dodal Cipot.