V Sloveniji se ob prazničnem času na mizah tradicionalno znajdejo izbrane jedi, značilne za posamezno regijo, so pa tudi takšne, ki so nepogrešljive na skoraj vsaki praznično obloženi mizi. Med idealno izbiro za praznično pojedino sodi Prekmurska šunka, ki je tudi zaščitena s tako imenovano zaščiteno geografsko označbo. Marsikje po Sloveniji se ji na božič ali kot prigrizek po polnoči pridruži prav tako zaščitena Kranjska klobasa, ki se ponaša z evropskim znakom zaščitene geografske označbe, tradicionalni postopek izdelave pa je celo vpisan v register nesnovne kulturne dediščine. Po vsej Sloveniji svoje mesto pogosto najdejo tudi koline, zraven pa se poda pražen krompir, ki ima prav tako že dolgoletno tradicijo. Najstarejši zapisan slovenski recept za pripravo praženega krompirja namreč najdemo v Slovenski kuharici, ki je v Ljubljani izšla leta 1868. Kraški pršut je že vrsto let zaščiten pri Evropski komisiji kot zaščitena geografska označba. Z zaščito so bili priznani in potrjeni posebna kakovost, sloves, tradicija in vpliv geografskega območja pri proizvodnji kraškega pršuta.

Najbolj razširjena praznična sladica je potica, ki v tem času kraljuje na mizah v vseh koncih Slovenije. Tradicionalno zaščiteno Slovensko potico lahko pripravimo s petimi tradicionalnimi nadevi, najbolj poznana pa je gotovo potica z orehovim nadevom. Med najstarejše navade sicer spada priprava poprtnika ali tako imenovanega božičnega kruha, ki naj bi bila ohranjena že od poganskih časov. Tedaj so praznovali prihod svetlobe ob zimskem solsticiju, ta sladek mlečni kruh iz bele moke pa je simboliziral željo po zdravju in obilju v novem letu.

Na spletni strani Naša super hrana si lahko prenesete brezplačno e-knjigo s slovenskimi prazničnimi recepti, v kateri najdete tradicionalne domače jedi, pripravljene iz sestavin z znakom zajamčena tradicionalna posebnost in z znakom »izbrana kakovost – Slovenija«. To pomeni preverjeno poreklo, pristne okuse in tisto domačnost, ki jo začutiš že ob prvem grižljaju.

Pomembno je namreč, da tudi v prazničnem času na mizo postavljamo čim več jedi, izdelanih iz sestavin lokalnega izvora, ki so zelo kakovostne in polne hranil. Pri izbiri si lahko potrošniki pomagajo tudi z zemljevidom ponudnikov lokalne hrane, na katerem se brezplačno predstavljajo pridelovalci in predelovalci slovenske hrane. Število ponudnikov je vse višje, trenutno jih je kar 835.

V izogib temu, da bi hrana pristala v smeteh, naj potrošniki svoj nakup pametno načrtujejo in še pred obiskom trgovine preverijo, kaj že imajo doma. Živila je treba primerno shraniti, vredno pa je tudi razmisliti, da lahko ostanke praznične večerje naslednji dan uporabimo v novih jedeh. Če vam ostane meso in zelenjava, ju lahko, na primer, porabite v okusni slani piti iz krhkega testa.

Kmetijstvo, ki predstavlja srce vsake družbe, ne zagotavlja le hrane, ampak ohranja pokrajino, podpira lokalno gospodarstvo in krepi tradicijo. Kmetje in pridelovalci si zaslužijo naše spoštovanje in podporo za svoje nenehno prizadevanje, da na trajnosten način zagotavljajo kakovostne in zdrave pridelke, kljub vedno večjim izzivom, kot so podnebne spremembe in pritiski globalnega trga.