V krogu svojcev in prijateljev sta zlato poroko obeležila Erika in Peter Koler iz Nasove pri Apačah, ki sta se na poročno slavje do farne cerkve v Apačah, ker sta oba vezana na zemljo in kmetovanje, pripeljala kar na traktorju, katerega je upravljal Franc Grobnik. Zlatoporočno slavje, ki so jima ga pripravili otroci z družinami, se je odvijalo v cerkvi v Apačah, kjer je zlatoporočni obred ob darovanju sv. maše opravil župnik Janez Ferencek. Slednji je zakoncema namenil nekaj lepih besed, ob tem pa med drugim dejal: „Čestitam k vajinemu zlatemu zakonskemu jubileju. Zabrli smo se na lep sončen jesenski popoldan v našem svetišču, kjer se bomo Bogu zahvalili za vajin srečen zakon. Jesen je pred nami, ko pobiramo sadove letine. Tudi vidva sta jih v teh 50 letih pobirala, tudi iz vajinega skupnega zakonskega življenja. Danes smo tu, da se Bogu zahvalimo za te sadove, ki so vajin zakon utrjevali, da sta zmogla premagovati težave, ki so gotovo tudi bile v tem obdobju“. Slovesno mašo je z igranjem na orgle obogatila vnukinja Sara Urbanič, na koru pa so zapeli otroci in vnuki zlatoporočencev.

Erika se je rodila leta 1946 v Nasovi, kjer živi vse življenje. V družini se je rodila še sestra Ana, ki s svojo družino živi v drugem kraju. Eriki je bilo namenjeno, da je prevzela po starših posest in tako se je vse življenje posvetila delu na 10 ha veliki posesti, na kateri še danes redijo po osem govedi, ob tem pa prašiče za svoje potrebe. Po poroki, poročila se je 3. septembra 1966. leta v Apačah, civilno ju je poročil Martin Burjan, cerkveno pa župnik Janez Ošlaj, je ob pomoči moža Petra skrbela za obdelavo posesti, ob tem pa vodila gospodinjstvo, ter skrbela za 4 otroke: Danico, Marijo, Roberta in Borisa. Vsi so si ustvarili družine, zato ju razveseljuje pet vnukov: Nika, Eva, Miha, Julijan in Sara. Razveseljuje pa ju že tudi pravnukinja Julija. Peter se je rodil leta 1942 v Zgornji Ščavnici, osnovno šolo pa je obiskoval v Apačah. Ko končani osnovni šoli se je v Mizarstvu v Apačah izučil za mizarja, kjer je bil vseskozi do upokojitve tudi zaposlen.

Zakonca sta si na ženinem domu postavila novo hišo, v kateri sedaj, skupaj s sinom Borisom in snaho Andrejo, živita mirno življenje. Kot sta povedala v hiši vlada sloga in si po potrebi tudi pomagajo. Zanimivo je, da še Erika doma peče kruh, ki ga uživa sedemčlanska družina. Vesela sta, da ju otroci z družinami spoštujejo in radi obiščejo. Na vprašanje, kaj ju je vezalo v zakonu sta dejala: „Gotovo je to bila ljubezen, ob tem pa skupno delo in otroci, ki so v družino prinašali veselje. Srečna sva, da si je sin Boris doma ustvaril družino in tako na stara leta nisva sama. Veliko veselja pa nama prinašata vnukinji Nika in Eva, ki živita s svojimi starši v naši hiši“.