Murska Sobota, 21. aprila – Z zaslišanjem številnih prič, predvsem politikov, zdravnikov in novinarjev, ter izvedencev, se je danes (21.4.) pred senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti, kateremu predseduje sodnik Stanislav Jug, nadaljevala nadvse odmevna in zanimiva glavna obravnava, zoper znanega Prekmurca, sicer veterinarja Slavka Švedna, dr. vet. med. Sodišče je namreč že na prejšnji obravnavi združilo eno zasebno tožbo ter obtožbo okrožnega državnega tožilstva, skupni imenovalec pa je, da v obeh primerih gre za spopad novinarke Brigite Bavčar, odgovorne urednice in nekoč lastnice zasebne regionalne televizije Idea TV, ter zasebnega veterinarja, samostojnega podjetnika Slavka Švenda, dr. vet. med. Tako v kazenski zadevi, katero zastopa okrožna državna tožilka Anica Šoštarič, kot tudi v zasebni tožbi, kjer oškodovanko zastopa odvetnica Vlasta Horvat, 59 – letna Bavčarjeva, 55 – letnega Švendo, obtožuje žaljivih obdolžitev, ter povzročitve lahke telesne poškodbe, katero naj bi ji obdolženi povzročil „z vljudnostnim“ stiskom roke. Prav o poškodbi, katero je izvedenec medicinske stroke, Milan Nemeš, dr. med. raje opredelil kot sled poškodbe, se je večinoma govorili na tokratni obravnavi. Po mnenju izvedenca Nemeša, pri „normalnem rokovanju oz. pri rokovanju v skladu z bontonom, takšna poškodba, ni možna. V izvedenskem mnenju, ki ga je sestavil na podlagi medicinske dokumentacije, saj poškodbe sam ni videl, je Nemeš, menil da za „takšno poškodbo“ sam nikoli ne bi predpisal bolniškega staleža. „Mislim, da je tukaj šlo bolj za psihične kot fizične posledice“, je dejal dr. Nemeš, ki na vprašanje obtoženčevega zagovornika Dejana Bačiča, ni mogel izključiti možnost, da se je Bavčarjeva poškodovala kako drugače in ne s stiskom roke. Enako ni mogel zatrditi, da bi lahko sama sebe poškodovala, čeprav je ponovil, da z medicinskega stališča gre zgolj za sled poškodbe. Večina prič v nadaljevanju je najpogosteje odgovarjala z enakimi besedami „ne spomnim se“, le da so nekateri slišali eno, nekateri drugo. Kot je nekdo pripomnil, v skladu s političnim prepričanjem, saj je bilo očitno, da je „levica“ za obtoženca, „desnica“ pa za oškodovanko. Tako je denimo soboški župan Anton Štihec, ki je potrdil, da tudi sam toži Švedno, prepričljivo zatrdil, kako je obtoženi po „spornem soočenju“, med rokovanjem, Bavčarjevi močno stisnil roko, tako da je slednja dejala: Oh, ne tako močno! On pa po trditvah Šticha oškodovanki zagrozil z besedami: Še se bova videla. Boš ti videla svojega vraga. Ob tem je Štihec zatrdil kako je slišal govorice, češ da je Švenda jezen na Bavčarjevo ter da se je nekaj „drl na njo“. Ko ga je Švedna popvrašal, zakaj ga ni opozoril, če je slišal takšno grožnjo, je Štuhec odgovoril, da ga nima kaj učiti lepega vedenja, ker vsakdo odgovarja za svoje početje. Soboški župan se ob tem ni spomnil, da bi po dogodku videl Bavčarjevo, še posebej ne s povito roko. Popolnoma drugače je trdil tretji izmed takrat županskih kandidatov, Rudolf Horvat, ki ni slišal nobene grožnje ali opazil karkoli nenavadnega. „To kar je povedal moj predhodnik Štihec, torej za izrečene grožnje, jaz zanesljivo nisem slišal“, je dejal Horvat. Tudi Štihčev strankarski kolega Alojz Glavač se ni spomnil ničesar nenavadnega. „Dejansko nisem ničesar videl ali slišal“, je dejal Glavač, ki je dodal, da je na omenjenih nadomestnih volitvah za župana podpiral Štihca. Po drugi strani je poslanec DZ, dr. Mitja Slavinec, na omenjenih volitvah podpiral Horvata, sam pa se z omenjenega soočenja ni spomnil ničesar nenavadnega. „Nisem ne slišal, da bi kdo koga poškodoval ali kdo komu grozil. Za domnevno poškodbo sem pozneje izvedel iz medijev.“, je dejal dr. Slavinec, ki je dodal, kako se je v tistem času razvila polemika o tem, kako je Štihec izmed vseh treh kandidatov bil posebej privilegiran, tako da naj bi tudi za soočenja vnaprej vedel vprašanja, na katera je lahko pripravil odgovore. drugim pa to menda ni bilo omogočeno. Osebna zdravnica oškodovane Bavčarjeve, Irena Rihtaršič, dr.med., se je spomnila, kako jo je oškodovanka obiskala in dejala, da jo je med rokovanjem poškodovala tretja oseba, sicer njen znanec. To je za Rihtaršičevo bil prvi primer takšne poškodbe s stiskom roke. Sama je videla poškodbo med kazalcem in palcem desne roke. Zato ji je predpisala hlajenje in masažo, hkrati pa ji je dala napotnico za psihiatra, ker si jo je sama želela. Na vprašanje zakaj Bavčarjeva ni prej prišla na pregled, ampak šele šesti dan po dogodku, je zdravnica odgovorila, da smo si ljudje različni. Ko je obtoženi vprašal, zakaj je nevropsihiater napisal, da je poškodba na drugih prstih je dr. Rihtaršičeva dejala, da se je nevropsihiater Jože Magdič, dr. med zmešal. „Potrdilo sem pacientki izdala ne da bi jo vprašala zakaj ga potrebuje, običajno pa bolniki potrdilo potrebujejo zaradi zavarovalnice“, je dejala dr. Rihtaršičeva, ki je tudi zatrdila, da za takšne „poškodbe predpiše bolniški stalež, toda če ga pacient želi, in ker Bavčarjeva tega ni želela, ji nisem“. Že pred tem sta svoje povedala novinar Boris Cipot in snemalec RTV Slovenija Jože Herman, ki sta bila v bližini dogodka, ko naj bi Švenda s kričanjem prestrašil Bavčarjevo, skoraj v celoti zanikala trditve oškodovanke. Herman je dejal, da je obtoženi deloval povsem normalno in ni videl ali slišal, da bi obtoženi kogarkoli ogrožal. Cipot pa je zatrdil, da se je celo pogovarjal s Švedno, ko je slednji šel na obisk Bavčarjevi. „Želel jo je samo opozoriti na diskriminatornost, ki mu povzroča s tem, da ga ni povabila na soočenje. Zato je hotel, da objavi popravek oz. pojasnilo. Res je bilo malo glasno, toda brez žalitev in brez kakršnegakoli kričanja. Obtoženi ima močen glas že ob normalni govorici, pa tudi Bavčarjeva ni šparala z glasom“, je dodal Cipot. Ker tokrat na obravnavo ni prišel priča Geza Farkaš, ob tem so vse stranke bile enotnega mnenja, da je potrebno neposredno zaslišati tudi nevropsihiatra Magdiča, je obravnava preložena na 26. maj, ko bosta omenjeni dve priči zaslišani in takrat lahko pričakujemo tudi epilog. Sicer pa vse skupaj za kar se Švedna, skupaj z zagovornikom, odvetnikom Dejanom Bačičem zagovarja, se je odvijalo septembra 2004, ko so imeli v Mestni občini Murska Sobota nadomestne volitve, saj je takratni župan Anton Slavic nepričakovano odstopil. Tako so v prekmurski prestolnici vzporedno s parlamentarnimi volitvami opravili tudi volitve župana. Za izpraznjeno mesto so se potegovali takrat izvoljeni in sedanji župan, kandidat desnice, Anton Štihec, kandidat levice, Rudolf Horvat in neodvisni kandidat, Slavko Švenda. Vsi trije so se takrat borili za volilne glasove, a očitno neodvisni kandidat, kot sam trdi ni imel enakih možnosti, kot dva „favorita“, kot je Štihca in Horvata imenovala zasebna tožilka. Za posledice, izrečene in storjene v volilni kampanji, se je tokrat na sodišču znašel veterinar Švenda, katerega je Bavčarjeva označila na nepredvidljivega in nevarnega...