Bila je krasna sončna nedelja, ko so ljudje odhajali k pozni nedeljski maši v Apače. Med njimi sta bila tudi Matilda in Anton Zadravec iz Žepovec pri Apačah. Čeprav prihajata v cerkev vsako nedeljo in ob praznikih, je bil njun prihod tokrat poseben. Na ta dan, bilo je 8. junija, sta pri pozni maši ponovno stopila pred oltar in potrdila svojo 50 letno zakonsko zvestobo. Pri tem še moramo omeniti, da sta prvič, bilo je 30 maja 1964, kakor tudi sedaj, k cerkveni poroki prišla skupaj z zakoncema Dorotejo in Ludvikom Hamlerjem. Natančno se spominjata tiste ga dne. Tudi zaradi »strašanskega« neurja in naliva, ki je tedaj besnelo v okolici Apač. Tedaj je zlatoporočni obred opravil župnik Janez Ošlaj, tokrat pa župnik Janez Ferencek, ki je ob tej priliko pohvalil njuno stalno pomoč cerkvi. V spomin na zlatoporočni dogodek jima je izročil priložnostno darilo, rožni venec in zlatoporočno svečo.
Oba izhajata iz družin, ki sta se preživljali na srednje veliki posesti. Matilda se je rodila 11. februarja 1945. leta, v družini 4 otrok, na Zgornji Ščavnici. Vse svoje življenje je posvetila delu na zemlji. Do poroke doma, po poroki pa na svoji posesti, kjer so redili živino in prašiče. Danes živine in prašičev, kakor mnogi, nimajo več. Po poroki je skrbela tudi za družino, v kateri se je rodil le sin Toni, in vodila gospodinjstvo. Sedaj ima več časa za svoj konjiček, to so rože, ki krasijo njun dom. Veliko ji pomeni tudi delo na vrtu, ki daje svežo zelenjavo za družino.
Anton se je rodil 11. oktobra 1931. leta v družini 5 otrok v Nasovi. Po končani osnovni šoli se je odločil za mizarski poklic in se v Mizarstvu Lina Apače izučil za mizarja. Tam mu je bil dober mojster Franc Žabota. Teoretični del šole je opravil na Ptuju, kjer je v času pouka živel v internatu. Franc se je celo življenje posvetil mizarskemu poklicu. Ko se je izučil se je kot pomočnik zaposlil v Lini, kjer je nabral 30 delovnih let. Vmes je še 4 leta delal v Klemusu v Lenartu in dobro leto v Avstriji. Kot pravi ima na delo v Lini lepe spomine. Rad se spominja sodelavcev in delavnih prijateljev. Med njimi je bil tudi Ignac Kukovec, ki sedaj živi v Kraljevcih in se z njim tudi srečuje. Kot sta dejala sta vesela, da je doma ostal sin. Ker imata skromno pokojnino, jima tudi materialno pomaga, za kar sta mu nadvse hvaležna.
Anton je bil v mladosti velik ljubitelj motorjev. Že leta 1958 je opravil izpit za motor. Dolga leta se je vozil z motorjem Puch 175 m3. Zanimivo je, da je na nagovarjanje žene Matilde, ko je bil star 70 let, opravil izpit za voznika A kategorije. »Zdi se vam čudno, da sem tako pozno delal izpit. Povem vam, da prej nikoli ni bilo denarja, da bi si lahko kupil avto. Pa tako tudi ne volje, da bi delal izpit. Sedaj, ko imam izpit in avto, šele vidim, kako potrebno je imeti avto in izpit. Z ženo se lahko sama odpeljeva po opravkih in lažje rešujeva vsakodnevne poti.«
Po končani maši sta se z najbližjimi sorodniki podala na nedeljsko kosilo , ki se je odvijalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi. Kot sta nam povedala, je bilo to zanju nadvse prijetno srečanje s sorodniki in prijatelji.