Lep in sončen poletni dan, kljub veliki vročini je v sencah dreves ob ribnikih v Zgornjem Konjišču v Apaški dolini bilo prijetno, veselo in slovesno. Upravičeno, kajti Ribiška družina Radgona, ki je s petimi temeljnimi enotami (Apače, Gornja Radgona, Radenci, Tišina in Videm) in skupno več kot 510 članicami in člani, gotovo eno najbolj množičnih društev sploh v Pomurju, je obeležila visok jubilej – 60. letnico obstoja in uspešnega delovanja. In zato se je na posebni slovesnosti, v idiličnem okolju turistično – rekreacijskega centra in ribiškega doma Zgornje Konjišče, zbralo nad 300 članic in članov ter številni gostje (predstavniki RZS in ZRD Pomurja, predstavniki stanovskih društev iz Pomurja in Štajerske, predstavniki lovskih družin, župani in podžupani nekaterih občin…, ki so tudi pozdravili vse prisotne), podeljenih pa je bilo zelo veliko (natanko 190) priznanj, odlikovanj in zahvalnic RZS ter RD Radgona. Na svečanosti, katero je povezoval neutrudni sekretar RD Radgona Vladimir Drvarič, in kjer so spregovorili številni gostje ter so za kulturni program poskrbeli godbeniki pihalnih orkestrov iz Gornje Radgone in Apače, je bil slavnostni govornik dolgoletni in aktualni predsednik RD Radgona Andrej Vreča. Ta je še posebej izrazil zadovoljstvo ob veliki množičnosti, ki v zadnjih letih, zaradi splošne socialne situacije na tem območju, sicer nekoliko stagnira, a je kljub temu visoka.

Ob tem je z zadovoljstvom ugotovil, da je med njimi v primerjavi z drugimi družinami veliko mladi, kar pomeni, da ribištvo na radgonskem območju ne bo presahnilo. Vreča pa je še posebej zadovoljen, da člani RD Radgona na celotnem območju kjer delujejo dosegajo zavidanja vredne rezultate v svojem poslanstvu – varovanju narave in okolja ter staležu rib, seveda tudi na tekmovalnem, področju. Pohvalil je mnoge članice in člane brez katerih bi vse skupaj bilo težje, a so z veliko odrekanja in koristno porabljenega prostega časa, naredili veliko. Še posebej je vreča pohvalil sekretarja družine Vladimirja Drvariča, ki je med drugim ob jubileju pripravil enkraten pregled delovanja družine v vseh šestih desetletij, kar je tekstovno in fotografijami ter drugimi ilustracijami natisnil v poseben barvni bilten. »Leta, ki nas prehitevajo, beležijo čas, naše delo, naše uspehe in neuspehe. Že šestdeset jih je minilo. V jubilejnem letu delovanja RD Radgona, pa lahko za hip ustavimo čas, samo za trenutek, da se zazremo v leta, v katerih smo skupaj oblikovali našo tako razvejano ribiško družino. Uspehi skupnega dela zdaleč presegajo tiste neprijetne trenutke, ki so pa občasno le grenili naše delo. A vendar so to leta v katera se lahko s ponosom zazremo. To so leta v katerih je vsak član z delom sooblikoval današnjo ribiško družino. Poseben pečat k razvoju družine so doprinesle gospodarske družbe, podjetja, obrtniki, občine, krajevne skupnosti in krajani…To kar ste želeli v zadnjih letih doseči, ste presegli. S svojo ustvarjalnostjo in odrekanjem, ste presegli sami sebe. Edina nagrada in zadoščenje za to delo so urejene in čiste vode. Pa tudi teh besed ne bodo vsi razumeli, kajti pot, da ne prideš do z ribami bolne vode, le z denarnimi sredstvi, temveč z mnogo vloženega dela«, je med drugim dejal Vreča, ki je ob jubilejnem letu RD Radgona, v imenu predsedstva družine, vsem članom, častnim in podpornim članom izrekel čestitke. Vsem drugim, ki so ribičem pomagali sooblikovati razvoj družine, pa je iskreno zahvalil.

Vsi ribiči, med katerimi je tudi Janko Kolbl, ki je ribiški izpit opravil davnega leta 1963 in je torej član družine že 56 let, so svojo kroniko in zgodovino ter trenutno stanje v RD Radgona in vseh petih temeljnih enotah lahko pregledali v omenjenem biltenu. Zgodovino bogato opremljeno s fotografijami lepih reči ob ribnikih, a žal tudi manj lepih, ko so poplave in druge ujme uničevale infrastrukturo ribičev, pogosto pa tudi praktično celotni ribji stalež v posameznih ribnikih. Praznovanje 60 let RD Radgona pomeni, 60 let dela, 60 let želja, 60 let oblikovanja RD v občinskem okvirju in pozneje v pogledih petih občin. Vodstvo z Vrečo na čelu, je upravičeno ponosno na RD, na TE Apače, TE Gor. Radgona, TE Radenci, TE Tišina in TE Videm, ki s svojim delom izpolnjujejo in oblikujejo že zdavnaj načrtovane smernice RD. Kljub različnim obdobjem, ki so jih prebrodili, so ostali v obliki TE enotni in različni pri oblikovanju posamezne TE , ki so sedaj seveda, vsaka v svoji občini. Ravno ta različnost, po mnenju predsednika omogoča, da vsaka TE oblikuje svoj razvoj, po danih okoljskih možnos tih in skupnih interesih s krajevnimi organizacijami in občinami. „Ravno TE so zagotovile razvoj RD na takšen nivo razvoja, kot ga imamo danes v RD. Pa vedno ni bilo lahko. Zastavljena pot, nas je vedno bolj vpenjala v delo, na reševanje zadev, ki so bile vezane na našo pokrajinsko in mentalitetno različnost. In če spremeniš vse te dejavnike, ki so bili na prvi pogled, prav zaradi različnosti skoraj nespremenljivi, v dane možnosti širokega razvoja, je bila nadaljnja razvojna pot RD zagotovljena. Pot, ki je bila začrtana je v osnovi temeljila na varovanju voda, vodnega in privodnega življa. Vso to dejavnost smo finančno podkrepili z turistično-gostinsko ponudbo. Ravno turistična ponudba, ki se bo lahko razvijala v vse širšo ponudbo, nam bo zagotovila obstoj ob naših vodah“, je dejal Vreča, ki je zahvalil občinam in podjetjem ter drugim organizacijam, ki tako ali drugače pomagajo pri delovanju družine in posameznih enot. Prav tako ribogojnicam, ki jih oskrbujejo z vlaganjem mladic v svoje ribnike, pa mag. Tomažu Krištofiču, ki veliko skrbi za izobraževanje mladih ribičev in seveda pri vseh zdravstvenih težavah v ribnikih, vsem riboćuvajem ipd. Izrazil je tudi dobro sodelovanje z Zavodom za ribištvo in mnogimi drugimi organizacijami ter posamezniki, ter pohvalil tekmovalne ekipe v športnem ribolovu, med katerimi so bile tudi medalje s svetovnih prvenstev.

Radgonski ribiški okoliš je sicer razdeljen na sedem revirjev (reka Mura, reka Ščavnica, potoki, Mrtvice, gramoznice, Negovsko in Blaguško jezero) z natanko 223,4 hektarja vodnih površin, kar dejansko ni tako enostavno vzdrževati, skrbeti za ribji živelj, varovati svojo vodo pred vedno različnejšimi onesnaževalci in podobno. In tudi zaradi tega so tudi mnogi dobili priznanja, odlikovanja in zahvalnice, na slovesnosti pa so se z minuto molka spomnili (in se jim zahvalili), tudi tistih, ki smo vmes umrli. Radgonski ribiči so že pred časom dogradili tudi sistem finančnega poslovanja TE in RD, do te stopnje, da vsak gospodari s svojim denarjem. Odpadli so vsi strahovi, da nekdo troši več, drugi manj, poleg v ribji živelj se veliko vlaga tudi v vodne površine ter objekte in sploh turizem. Veliko delajo, in da vse skupaj obvladujejo, potrebujejo na vodilnih mestih TE, izredno sposobne člane. Večina bremen ostane seveda na ramenih predsednikov TE, delati pa morajo tudi gospodarji in komisije v TE in RD. Gospodarska dejavnost v RD se zaradi obširnosti obvladuje izključno preko TE, to je vzdrževanje kvalitete vod z apnenjem, dejavnost gojitve rib, vlaganje rib, izlovi in druge delovne akcije. V RD se letno vloži nad 12 ton rib, skupaj z mladicami. Izredno so ponosni na število mladih ribičev v svojih vrstah, kar je v svojem pohvalnem nagovoru poudaril tudi sekretar Ribiške zveze Slovenije, Igor Miličič, RD Radgona izročil jubilejno Listino RZS ter Plaketo RZS. Že pred tem je Miličič, ki je opravičil predsednika RZS, dr. Miroslava Žaberla, ki se ni mogel udeležiti slovesnosti, med drugim povedal, da „člani RD Radgona imate kaj pokazati, saj ste v 60 letih naredili veliko. Veliko prostega časa ste vložili v to kari imate. Za vse vam je RZS hvaležna. Ob tem lahko z velikim optimizmom zrete v naslednjih 60 let“. Tudi župan Apač, dr. Andrej Steyer, je pohvalil radgonske ribiče in dejal, kako so ponosni nad ribiškim objektom, ki ga imajo v Zgornjem Konjišču.

Ob koncu slovesnosti pa so največ dela imeli predsednik in sekretar RD Radgona, Andrej Vreča in Vladimir Drvarič, ter predsednik komisije za priznanja in nagrade RD Radgona Adolf Lamut, ki so podelil tudi visoka ribiška priznanja in odlikovanja, med podeljevanjem priznanj RZS pa se jim je pridružil še sekretar RZS Igor Miličič. Priznanja so (poleg 66 pisnih priznanj RD Radgona, 11 Znakov za ribiške zasluge RD Radgona z značko RZS, in 46 srebrnih plaket RD Radgona) prejeli, Zlate plakete RD Radgona: Silvester Cmager, Vlado Golob, Bruno Jančar, Jakob Kampuš, Vlado Kapun, Janez Kaučič, Janko Kolbl, Jože Krepek, Dragan Miladinović, Tatjana Potočnik, Karl Potočnik, Franc Šegula, Občina Apače, Občina Gornja Radgona, Občina Radenci, Občina Tišina, Lovska družina Apače, Lovska družina Tišina, Berlak d.o.o.; Red za ribiške zasluge III. Stopnje RZS: Milan Brenčič, Drago Grah, Igor Kočar, Ignac Letič, Anton Pozvek, Janez Rajnar; Red za ribiške zasluge II. stopnje RZS: Andrej Berden, Branko Frumen, Jože Gorenčič, Drago Jureš, Franc Nemec, Avgust Pelcl; Red za ribiške zasluge I. Stopnje RZS: Vladimir Drvarič, Franc Hozjan, Vlado Potočnik, Vlado Šarotar in Marija Vreča.