Članice in člani občinskega sveta občine Gornja Radgona (komaj sklepčni), so o tačas najbolj pereči tematiki – regionalizaciji Slovenije, razpravljali na izredni seji. Skoraj dve uri so župan Anton Kampuš, direktor občinske uprave Dragan Kujundžič, in še devet (od 13 prisotnih) članic in članov sveta govorili predvsem o slabi pripravljenosti zakonodaje s področja regionalizacije. Na seji, kjer je prevladovalo mnenje, da Gornja Radgona sodi v Pomursko regijo, kamor jo je Vlada RS tudi umestila, ter da regijski center mora biti Murska Sobota, je bilo slišati razočaranje nad Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ker se kljub povabilu nihče ni udeležil seje, da bi podal kakšno dodatno obrazložitev. Celo niti sporočili ničesar niso dokler jih z občine Gornja Radgona niso dodatno poklicali, a se je takrat odgovor glasil, da zaradi množice dela, nihče ne more priti v Gornjo Radgono.
Tudi zaradi tega je bilo kar nekaj kresanj mnenj, ki pa so se na koncu le zedinila. Župan Kampuš se je med drugim spraševal, zakaj bi koga motilo, da je sedež Pomurske regije v edini mestni občini Murski Soboti, kjer se je v šestdesetih letih zgradilo mnogo skupnih institucij. Podrejeno, tako Kampuš, bi lahko na določene občine prenesli različne dejavnosti (npr.; Turizem v Moravskih Toplicah; Kultura v Lendavi; Gospodarski razvoj v Gornji Radgoni...). Toda, v vseh primerih mora v Gornji Radgoni ostati vse to kar imajo sedaj, tako da občanom za nobeno zadevo ne bi bilo treba hoditi na sedež pokrajine. Kampuš je tudi prepričan, da Pomurje mora dobiti dodatna sredstva saj je „Pomurska regija podhranjena“, in brez finančne injekcije ne bo enakomernega starta, kar pomeni, da sledi samo še dodatna stagnacija in povečevanje razlik med regijama. Mnoge pa je v oči bodlo dejstvo, da celo dve izmed koalicijskih strank (N.Si in DeSUS), tako na občinskem kot državnem nivoju ne podpirata pripravljenega predloga o štirinajstih pokrajinah. Tako je občinski odbor N.Si Gornja Radgona, ki ne podpira Pomurske regije in bi v primeru potrditve 14 regij želeli živeti v Prlekiji, za samo tri regije, podrejeno pa za šest, kot jih predlaga njihova centrala v Ljubljani. Enako za šest regij so tudi pri radgonskem DeSUS, kjer je Zvonko Gredar predlagal ime „Pomurje-Slovenske gorice“, ob tem je Gredar izrazil bojazen, da občinski sveti z regionalizacijo ne bodo potrebni, in da bo tako o vsem odločal regijski svet. Njegov strankarski kolega Milan Nekrep pa je dejal, da bi v primeru, če bi nastala „Prleška regija“ raje bil za sedež v Mariboru, kot v Ljutomeru. Dodal je, da „poroka“ dveh revežev navrže še bolj revne otroke. Nasprotoval je tudi morebitnemu referendumu, ker da tako ne bi v Sloveniji nikoli dobili regij Nekrepa je posebej motilo, da „cerkvena“ Nova Slovenija termin Pomurje povezuje z bivšim komunističnim obdobjem, saj je sam izbrskal, da je besedo Pomurje „izmislil“ veliki narodni buditelj in duhovnik Božidar Rajič že davnega leta 1859. Slišali smo tudi pobudo, da v Regijskem svetu ne bi smelo biti preglasovanja, ker da bi se takrat manjšim občinam slabo pisalo. Za člana sveta in podžupana Vinka Rousa (SD) je vse skupaj „zelo neresno“, saj vladne stranke nasprotujejo predlogu, katerega ponuja „njihova“ vlada. Zato ga niti ne preseneča, da s terena prihaja toliko pripomb. Zavzel se je predhodno ureditev vseh nejasnosti in šele potem se lahko sprejema tako pomembna zakonodaja. Tudi sploh so mnogi poudarjali, da zakonodaja še zdaleč ni zrela za 2. obravnavo v državnem zboru. Za Davida Roškarja (SDS) je logično, da mora biti Pomurska regija s sedežem v Murski Soboti. Splošno pa je tudi mnenje, da bo zmagal razum in ekonomičnost, če bo v Sloveniji šest regij, če pa jih bo 14 je to zmaga politike. Neodvisni svetnik Feliks Petek je prepričan, da občinam ne bo odvzeta nobena pristojnost, zavrnil pa je tudi bojazen povezano s preglasovanjem v Svetu regije.
Kljub ostrim polemikam in pogosto različnim mnenjem pa je na koncu obveljal že pripravljeni županov sklep, kjer so dvema pripravljenima dodali še tretjo alinejo. Tako občina Gornja Radgona podpira ime „Pomurska pokrajina“, ki obsega 27 občin, s sedežem v Murski Soboti, toda „pod naslednjimi pogoji: Da se Republika Slovenija regionalizira na največ šest pokrajin, med katerimi je tudi Pomurska pokrajina; Da v občini Gornja Radgona organizacija in delovanje državne uprave in državnih javnih služb ostane nespremenjena; ter da država, do začetka delovanja regij zagotovi dodatna sredstva za Pomursko regiji, da bi bil start bolj enakopraven, torej da bi se Pomurje razvojno približalo ostalim regijam“. Za takšen sklep je glasovalo 12 prisotnih, proti pa je bil le Zlatko Erlih (LDS), sicer lastnik in direktor svetovalnega podjetja, ki je tudi pred tem v razpravi, bil med najbolj kritičnimi do pripravljenosti zakonodaje. Osebno ga je bolj kot število regij in njihovi sedeži, zanimalo kakšne so njihove pristojnosti, in je celo predlagal, da bi opravili nekakšno „testiranje“ na nekaj določenih primerih, ter bi šele nato dokončno sprejeli regionalno zakonodajo.
Kakorkoli že, sedaj sledi še seja Sveta pomurske regije, katero mimogrede vodi prav radgonski župan Anton Kampuš, na kateri bodo temeljito preučili sklepe vseh občinskih svetov. Predvsem naj bi beseda tekla o pristojnosti regije, njenem financiranju, volitvah sveta regije ipd. Kampuš je namreč zelo skeptičen glede izjav ministra Žagarja, da regionalizacija ne bo prinesla nobenih posledic za državni proračun....