Prvak sejma Lov 2017 – Anton Gajšek s Kozjanskega
Prvič so ocenjevali divjačinske salame. Po medaljah najboljši Miran Zupančič iz Mengša.
V okviru 10. mednarodnega sejma lovstva, ribištva in nature v Gornji Radgoni je med drugim potekalo tudi veliko spremljevalni prireditev in dogodkov. In med slednjimi gotovo eno častnih mest pripada prvemu ocenjevanju divjačinskih salam. Na ocenjevanju, kjer je sodelovalo 16 izdelovalcev omenjenih salam, ki so v ocenjevanje strokovni komisiji zaupali 30 izdelkov, se je potrdilo, da imamo kar nekaj mojstrov za izdelovanje divjačinskih dobrot. Strokovna ocenjevalna komisija, katero so sestavljali predsednik Zdenko Čuš, Lovska družina Pobrežje-Miklavž ter člani: Irena Kos, Kmetijsko-gozdarska zbornica Celje, Igor Kustec, Panvita MIR d.d. in Zdenka Tompa, gastronom-kulinarik, je na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni, 30 izdelkov nagradila s po dvanajstimi zlatimi in srebrnimi in tremi bronastimi medaljami. Le dva izdelka nista bila nagrajena, enega pa je komisija izločila iz ocenjevanja.
Posebno priznanje in naslov Prvak sejma LOV 2017 za najvišje ocenjeno divjačinsko salamo je prejel Anton Gajšek s Kozjanskega, po medaljah pa je bil najuspešnejši Miran Zupančič iz Mengša, ki je prejel tri zlate in srebrno medaljo. Štiri odličja je sicer prejel tudi Marjan Kranjc iz Kalca pri Logatcu, in sicer po dve zlati in srebrni. „Veseli nas, da se je 1. ocenjevanja udeležilo 16 ljubiteljskih izdelovalcev salam s 30 vzorci svojih izdelkov. Salama lahko dobi največ 60 točk. Povprečna ocena ocenjevanih salam je bila dobra, saj je bilo podeljenih 12 zlatih, 12 srebrnih in 3 bronaste medalje. Pri izdelavi salam se je največ napak pojavilo pri sušenju. Sušenje ali zorenje je pri ljubiteljskem izdelovanju salam najbolj kritično, ker smo precej odvisni od klime, ki nam jo nudi narava. V profesionalnih obratih se ta ustvari umetno. Premalo vlage v sušilnici povzroči prehitro sušenje in ustvari izsušen rob, a tega pri ocenjenih izdelkih ni bilo veliko. Več težav je bilo s preveliko vlage in posledično s pojavom spor plesni. Bela plesen je sprejemljiva, pri nekaterih izdelkih tudi zaželena, vse druge plesni pa so pri zorenju salam nesprejemljive, ker s svojim razvojem slabo vplivajo na vonj in okus izdelka. Veliko težav je bilo pri mozaiku salame. Pojavlja se neenakomerna razporeditev mesa in slanine. Pri nekaterih vzorcih je bila pri žvečenju opazna gumijavost izdelka zaradi preveč veznega tkiva. Ljubiteljski izdelovalci salam uporabimo za izdelavo samo prvovrstno, vsega veznega tkiva očiščeno meso in kvalitetno trdo slanino“, je povedal predsednik komisije Zdenko Čuš.
Dodal je, kako so salamarji kot vinarji. Ko je mošt v kleti, pride do izraza vse znanje in ljubezen, ki jo vinar vloži v šolanje dobrega vina. „Podobno je pri salamah. Ko je salama zapustila polnilko, se prične njena pot v odličnost ali povprečnost. A bo prvo ali drugo pa je odvisno od našega znanja in ljubezni, ki jo bomo vložili v njeno zorenje. Salama je do zaužitja živa tvarina, ki se nenehno spreminja. Vinarji po koncu šolanja svoje vino ustekleničijo, mi salamarji pa salamo, ko mislimo, da je dosegla svoj vrh, zvakumiramo, da čim daljši čas ostane odlična. Te moje besede naj ne zvenijo kot kritika, ampak kot spodbuda k še večji zagnanosti pri izdelavi salam. Gledano v celoti so udeleženci ocenjevanja zelo dobri, želim jim, da bi postali odlični, saj smo vendar lovci“, je še dejal Čuš, ki je ob zaključku sejma z izvršno direktorico Pomurskega sejma d.d. Matejo Jaklič, podelil priznanja za dosežke udeležencev 1. slovenske divjačinske salamiade.
Vrstni red, zlate medalje: Anton Gajšek (Loka pri Žusmu), divjačinska salama - divji prašič 55,9 točke; Miran Zupančič (Mengeš), divjačinska salama - divji prašič, dimljena 53,9; Marjan Kranjc (Kalce, Logatec), divjačinska špeharica - divji prašič 53,5; Marjan Kranjc, divjačinska salama - divji prašič 52,8; Sebastijan Lipec s.p. (Radeče), jelenova salama 52,6; Mesnica, Simon Šemrov s.p. (Zgornje Jezersko), jelenova salama 52,2; Dušan Bevc (Debenec, Mirna), jelenova salama 51,8; Dušan Bevc, divjačinska salama - divji prašič 51,3; Franc Leskovec (Kalce, Logatec), divjačinska salama – jelenjad, srnjad 51,3; Miran Zupančič, divjačinska salama - košuta, brez dima 51,3; Miran Zupančič, divjačinska salama - košuta, dimljena 50,9; Sebastijan Lipec s.p., salama divjega prašiča 50,2; Srebrne medalje: Marjan Kranjc, divjačinska salama - divji prašič 49,5; Milivoj Hlede (Kanal), salama divjega prašiča 48,7; Marjan Kranjc, divjačinska salama - divji prašič, jelen 48,4; Milan Rebrec (Vitomarci), divjačinska salama – damjak 48,4; Drago Pregl (Pivola, Hoče), jelenova salama 48,3; Borut Mužič (Deskle), salama divjega prašiča 47; Miran Zupančič, divjačinska salama - divji prašič brez dima 46,9; Alan Skrt (Kanal), salama divjega prašiča 46,7; Alpija, Kmetijska zadruga Tolmin, z.o.o., salama divjega prašiča 46,4; Blaž Dular (Hruševec, Straža), jelenova salama 45,8; Blaž Dular, salama divjega prašiča 45,7; Tone Tratnjek (Črešnjevci, Gornja Radgona), jelenova salama 45,3; Bronaste medalje: Gregor Simčič (Podsabotin, Kojsko), salama divjega prašiča 44,3; Alpija, Kmetijska zadruga Tolmin, z.o.o., jelenova salama 42,7; Tone Tratnjek, salama Kaja 41,1.