Ptički se ženijo v Beltincih, Ljutomeru in Radgoni
- 11.03.2019
Ob Gregorjevem so spoznavali ptice in izdelovali gnezdilnice.
Poleg dneva žena, materinskega dneva, ter štirideset mučenikov, v mesecu marcu obeležujemo tudi Gregorjevo, ki je povezano z ženitvijo ptičev. Zato smo se ob tej priložnosti pridružili aktivistom Pomurske sekcije Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), ki so na treh lokacijah ob reki Muri, v Beltincih, Ljutomeru in Gornji Radgoni postavili posebne stojnice, kjer so seznanjali ljudi s pomenom skrbi za ptice. Na stojnicah so delili informativne zloženke, revije in posterje, ki jih izdaja društvo, ob tem so za zainteresirane po parkih in okoliških gozdičkih pripravili tudi vodeno opazovanje (in fotografiranje) ptic, ki jih srečujemo v deželi ob reki Muri. S pomočjo izkušenih ornitologov so spoznavali „domače“ pernate prebivalce, pojasnjevali so jim tudi, katero ptičje petje pripada kateri od ptičjih vrst.
„Člani DOPPS smo, skupaj z drugimi ljubitelji ptic in narave, organizirali akcijo Gregorjevo ali ptički se ženijo. S pomočjo stojnic v Beltincih, Ljutomeru in Gornji Radgoni, smo med 9. in 12. uro obiskovalce seznanjali s pestrostjo ptic pri nas, z izdelavo primernih gnezdilnic, delili smo članske revije Svet ptic in Acrocephalus, plakate s pticami ter zloženke o naših aktivnostih in delu v društvu. Vsako polno uro smo zainteresirane vodili po mestnih parkih v Beltincih in Ljutomeru ter po poti od meje ob Muri do gradu v Gornji Radgoni. Na vodenih izletih so udeleženci, s pomočjo izkušenih ornitologov spoznavali ptice okrog nas, kot so detli, žolni, sinice in druge vrste, ki čez zimo ostanejo pri nas in ptice, kot so škorci, ki marca med prvimi priletijo nazaj v Pomurje iz sredozemskih ali afriških držav“, sta nam razložila aktivistka pomurske sekcije DOPPS, Nataša Bavec in Gregor Domanjko, ki sta za sodelovanje hvaležna tudi TD Beltinci, Zavodu Logarica ter Društvu Kopriva Gornja Radgona.
Istega dne, v popoldanskem času so v DOSOR-ju, Domu starejših občanov Radenci izvedli še delavnico izdelovanja gnezdilnic za ptice, tako imenovane sekundarne duplarje, kot sta smrdokavra in veliki skovik ter ptice pevke. Izdelali so štiri gnezdilnice, ki jih bodo v naslednjih tednih namestili po Slovenskih goricah, kjer se še pojavlja smrdokavra. Na delavnici so zbranim predstavili, zakaj sploh nameščajo gnezdilnice, kaj je pri nameščanju potrebno paziti, kdaj jih pregledujemo in zakaj jih je potrebno vsako leto čistiti. Izkušeni ornitologi so prisotnim tudi svetovali, da moramo poskrbet za ptičke..., sicer kaj bo ostalo našim vnukom?
Zakaj Gregorjevo? Po starem ljudskem izročilu je 12. marec dan, ko se ptički ženijo. Dekleta so se nekoč na Gregorjevo ozirala v nebo in prva ptica, ki so jo videle naj bi naznanila, kakšen bo njihov mož. Prve ptice selivke (mestne lastovke, žerjavi…) pa nam že naznanjajo prihod pomladi, dnevi se daljšajo, drevje zeleni in nekateri ptički se ženijo. Po starem julijanskem koledarju je bilo Gregorjevo na prvi pomladni dan, z uveljavitvijo gregorijanskega koledarja pa se je premaknilo na 12. marec in tako ni več prvi koledarski spomladanski dan. Kljub temu pa že naznanja pomlad in spremembe v naravi, ki se jih vsi veselimo. Se na Gregorjevo ptički res ženijo? Večina vrst ptic gnezdi spomladi od aprila do junija. Nekatere ptice že skrbno izbirajo mesta za gradnjo gnezd, medtem ko se druge še niso vrnile iz prezimovališč.
Sicer pa je svet ptic v pomurskih parkih in gozdičkih je zelo pester. V tem času so najpogostejše: siva vrana, kavka, škrjanček, škorec, domači golob, vrabec, ščinkavec, velika sinica, zelenec, grlica in plavček, najdemo pa tudi zeleno žolno, kosa, velikega in srednjega detla, postovko in sovo. Tukaj je tudi taščica, kanja, lišček, šoja ipd. Samo ob reki Muri je sicer popisanih okoli 220 vrst ptic. Ptiči so nekoliko ogroženi zaradi intenzivnega kmetovanja in drugih posegov v naravo, predvsem se jim krči življenjski prostor. Stari parki in sadovnjaki so sicer zelo pomembni zaradi svojih starih dreves, imajo namreč ogromno dupel, ki so pomembna za ptice, netopirje in druge živali, zato je pomembno, da se jih pušča v parku. Nasploh, po mnenju biologov in ornitologov, pretirano negovani parki za živali v njih niso vedno najbolj prijazni. Žuželke, ki so pomembna hrana pticam, potrebujejo nekoliko višjo travo, dobro je, da odpadlo listje ostane kar na tleh. Pomembno za ptice je tudi ustrezno razmerje med listavci in iglavci ter da je v parku poleg tega še grmovje. Na hrup, ki ga povzročajo ljudje in promet, pa so vrste, ki živijo v parkih, navajene...
„Člani DOPPS smo, skupaj z drugimi ljubitelji ptic in narave, organizirali akcijo Gregorjevo ali ptički se ženijo. S pomočjo stojnic v Beltincih, Ljutomeru in Gornji Radgoni, smo med 9. in 12. uro obiskovalce seznanjali s pestrostjo ptic pri nas, z izdelavo primernih gnezdilnic, delili smo članske revije Svet ptic in Acrocephalus, plakate s pticami ter zloženke o naših aktivnostih in delu v društvu. Vsako polno uro smo zainteresirane vodili po mestnih parkih v Beltincih in Ljutomeru ter po poti od meje ob Muri do gradu v Gornji Radgoni. Na vodenih izletih so udeleženci, s pomočjo izkušenih ornitologov spoznavali ptice okrog nas, kot so detli, žolni, sinice in druge vrste, ki čez zimo ostanejo pri nas in ptice, kot so škorci, ki marca med prvimi priletijo nazaj v Pomurje iz sredozemskih ali afriških držav“, sta nam razložila aktivistka pomurske sekcije DOPPS, Nataša Bavec in Gregor Domanjko, ki sta za sodelovanje hvaležna tudi TD Beltinci, Zavodu Logarica ter Društvu Kopriva Gornja Radgona.
Istega dne, v popoldanskem času so v DOSOR-ju, Domu starejših občanov Radenci izvedli še delavnico izdelovanja gnezdilnic za ptice, tako imenovane sekundarne duplarje, kot sta smrdokavra in veliki skovik ter ptice pevke. Izdelali so štiri gnezdilnice, ki jih bodo v naslednjih tednih namestili po Slovenskih goricah, kjer se še pojavlja smrdokavra. Na delavnici so zbranim predstavili, zakaj sploh nameščajo gnezdilnice, kaj je pri nameščanju potrebno paziti, kdaj jih pregledujemo in zakaj jih je potrebno vsako leto čistiti. Izkušeni ornitologi so prisotnim tudi svetovali, da moramo poskrbet za ptičke..., sicer kaj bo ostalo našim vnukom?
Zakaj Gregorjevo? Po starem ljudskem izročilu je 12. marec dan, ko se ptički ženijo. Dekleta so se nekoč na Gregorjevo ozirala v nebo in prva ptica, ki so jo videle naj bi naznanila, kakšen bo njihov mož. Prve ptice selivke (mestne lastovke, žerjavi…) pa nam že naznanjajo prihod pomladi, dnevi se daljšajo, drevje zeleni in nekateri ptički se ženijo. Po starem julijanskem koledarju je bilo Gregorjevo na prvi pomladni dan, z uveljavitvijo gregorijanskega koledarja pa se je premaknilo na 12. marec in tako ni več prvi koledarski spomladanski dan. Kljub temu pa že naznanja pomlad in spremembe v naravi, ki se jih vsi veselimo. Se na Gregorjevo ptički res ženijo? Večina vrst ptic gnezdi spomladi od aprila do junija. Nekatere ptice že skrbno izbirajo mesta za gradnjo gnezd, medtem ko se druge še niso vrnile iz prezimovališč.
Sicer pa je svet ptic v pomurskih parkih in gozdičkih je zelo pester. V tem času so najpogostejše: siva vrana, kavka, škrjanček, škorec, domači golob, vrabec, ščinkavec, velika sinica, zelenec, grlica in plavček, najdemo pa tudi zeleno žolno, kosa, velikega in srednjega detla, postovko in sovo. Tukaj je tudi taščica, kanja, lišček, šoja ipd. Samo ob reki Muri je sicer popisanih okoli 220 vrst ptic. Ptiči so nekoliko ogroženi zaradi intenzivnega kmetovanja in drugih posegov v naravo, predvsem se jim krči življenjski prostor. Stari parki in sadovnjaki so sicer zelo pomembni zaradi svojih starih dreves, imajo namreč ogromno dupel, ki so pomembna za ptice, netopirje in druge živali, zato je pomembno, da se jih pušča v parku. Nasploh, po mnenju biologov in ornitologov, pretirano negovani parki za živali v njih niso vedno najbolj prijazni. Žuželke, ki so pomembna hrana pticam, potrebujejo nekoliko višjo travo, dobro je, da odpadlo listje ostane kar na tleh. Pomembno za ptice je tudi ustrezno razmerje med listavci in iglavci ter da je v parku poleg tega še grmovje. Na hrup, ki ga povzročajo ljudje in promet, pa so vrste, ki živijo v parkih, navajene...
Zadnje novice
