Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), ki letos praznuje 25 let obstoja, med drugim vsako leto lastnikom gozdov zagotavlja sadike in ves zaščitni material lastnikom gozdov, ki jih je prizadela ujma, lubadar ali kaka druga bolezen (denimo ob reki Muri sušenje jesena, glivična bolezen op.p.). Prav tako s sadikami pomagajo tudi tam kjer zaradi invazivk ali kakih drugih ovir naravna obnova gozda ni možna. Ob tem ZGS sofinancira tudi izvedena dela pri zasaditvi gozdnih sadik. In svoji praksi se pri ZGS niso izneverili niti tokrat, saj so tudi ob letošnjem mednarodnem dnevu gozdov, po vsej državi delili sadike, med njimi tudi na območju Krajevne enote Radenci, ki sodi pod okrilje ZGS Območna enota Murska Sobota.

„Tradicionalno že več let sadilni material zjutraj pripeljemo iz drevesnic na domačijo Jožeta Ješovnika v Podgradu pri Gornji Radgoni, kjer nato vse sadike in zaščito v dobri uri po prispetju razdelimo lastnikom gozdov. Lastnike gozdov smo tudi podučili o saditvi in zaščiti mladih dreves. Običajno jim prav tako po potrebi pomagamo tudi na samih objektih pri saditvi. Ko je saditev končana in so sadike zaščitene pred divjadjo revirni gozdar naredi še prevzem del na terenu. Lastnik je nato deležen tudi ustreznega denarja iz proračuna RS, kot sofinanciranja sadnje“, nam je razloži revirni gozdar Boštjan Režonja, ki dodaja, da zaradi klimatskih sprememb gozdarji bijejo plat zvona po večjih vlaganjih v obnove in nege gozdov vendar je sredstev s strani državnega proračuna premalo.

Režonja nam je tudi povedal, da so na območju Gornje Radgone delili drevesne vrste, ki po gozdarski strokovni presoji spadajo na specifična rastišča. Večinoma so to listavci, in sicer: hrast dob, graden, gorski javor, češnja, lipa (za pestrost in ptiče) ipd., od iglavcev pa macesen in smreka, ampak zelo malo, ker so na tem območju v večini listavci. Okvirno je letos Krajevna enota Radenci razdelila dobrih 9000 sadik za zasebni sektor, približno toliko pa tudi za državni gozd.

Sicer pa je nosilna tema letošnjega mednarodnega dneva gozdov poudarjala pomen spoznavanja in razumevanja gozdov za vse generacije. Kot so ob tej priložnosti izpostavili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je ključnega pomena, da gozdove, ki so eno od najpomembnejših naravnih bogastev, in njihovo vlogo spoznamo in se z njimi zbližamo že v zgodnjem otroštvu. To je ključnega pomena za ohranjanje narave in naravnih virov za prihodnje generacije. Gozdovi namreč čistijo zrak in vodo, ohranjajo zdravje in dobro počutje ljudi. „Imajo ključno vlogo pri soočanju z največjimi izzivi sedanjosti in prihodnosti - podnebnimi spremembami, odpravljanju lahkote in ustvarjanjem trajnostnih skupnosti. Pomen gozdov bo ob povečanju svetovne populacije na predvidenih 8,5 milijarde do leta 2030 večji kot kadarkoli prej,“ so poudarili na MKGP, kjer dodajajo, da povezovanje otrok z naravo ustvarja bodoče generacije, ki se zavedajo vloge in pomena gozdov in dreves ter potrebe po trajnostnem, sonaravnem in večnamenskem gospodarjenju z gozdom. Ozaveščanje o pomenu gozdov prispeva k uresničevanju trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, so prepričani v Zavodu za gozdove Slovenije, ki kot osrednja organizacija enotne javne gozdarske službe v državi načrtuje in usmerja razvoj vseh naših gozdov, redno pa organizira popularizacijske aktivnosti za vse družbene skupine po celi Sloveniji. Še posebej pomembne za prihodnost gozdov in družbe so dejavnosti za predšolsko in šolsko mladino, v katere je letno vključenih preko 15.000 otrok.