Kinologi LD Gornja Radgona čedalje bolj uspešni V Lovski družini Gornja Radgona, ki šteje 56 članic in članov, in katero vodi starešina in predsednik Milan Kolarič, so vedno bolj uspešni tudi na področju lovske kinologije. Trenutno premorejo pet lovsko uporabnih psov za lov na malo divjad, kinološki referent Ladislav Pišek, pa prav v pomlajevanju vrst, tako z vodniki kot psi, vidi prihodnost te kinološko – lovske organizacije. Potem, ko so se v lanskem letu včlanili v Pomursko kinološko zvezo, s sedežem v Murski Soboti, pa so se še dodatno odprle poti do še boljših dosežkov. Prav v okviru Pomurske kinološke zveze so radgonski vodniki v letu 2010, preko tečaja za mlade pse in mlade vodnike, pripravili dva mladiča za telesno oceno. V organizaciji LD Tišina sta se ocenjevanja uspešno udeležila najmlajši vodnik v LD Gornja Radgona, Aleksander Kolarič, s psom Dikom – Mursko Črnskim, in omenjeni kinološki referent, vodnik Ladislav Pišek, s psom Ajo Krasinsko.
Poleg omenjenih dveh psov, sta v LD Gornja Radgona, še posebej primerna ta lov pes Lana od Paniča (vodnik - lastnik: Darko Firšt) in Haya Adin dom (Franc Mauko), dokler je pes, nemški žimavec Elo Gomilski (Konrad Recek) vse manj primeren za lov na malo divjad. „Pes je že od nekdaj lovčev zvesti prijatelj, pomočnik, spremljevalec in tako rekoč član njegove ožje družine. Zato je tudi kinologija zelo pomemben del lovstva. Lovci smo dolžni imeti zadostno število primernih psov za lov v naših loviščih. Psi so nepogrešljivi pri lovu na poljsko in vodno divjad ter pri iskanju ranjene divjadi. Med šolanjem, ki je pri nas dobro organizirano preko različnih tečajev, in katerih se redno udeležujemo, dosežemo tudi primerno socializacijo psa ter medsebojno spoznavanje, kar je za lov izjemnega pomena“, nam je povedal kinološki referent LD Gornja Radgona Ladislav Pišek, ki dodaja, da so ptičarji sicer vsestransko uporabni psi, ki so namenjeni predvsem lovu na polju in v vodi. Z dvignjenim nosom poiščejo divjad, ki jo s svojo značilno stojo pokažejo lovcu in jo na povelje splašijo. Uplenjeno prinesejo svojemu vodniku... Pišek tudi dodaja, da LD Gornja Radgona, pred pričetkom lovne sezone na malo divjad, pred nesrečo zavaruje vseh pet svojih uporabnih psov, ki pa se za to morajo v jesenskem delu udeležiti vsaj 50 % planiranih lovov. Iz istega naslova in posebnega pravilnika, pripada lastniku tudi hranarina za psa, in sicer 40 kg briketov letno, plačano pa imajo tudi cepljenje proti steklini.
Sicer pa, tako kot v državah z razvito lovsko tradicijo ima lovska kinologija pomembno mesto tudi v slovenskem lovstvu. Primeri, ko so lovci pri nas lovili z nepreizkušenimi psi neznanih pasem, že dolgo sodijo v zgodovino. Prva tekma ptičarjev, za katero imajo v slovenski lovski organizaciji dokaze, je bila daljnega leta 1910 v okolici Domžal. Društvo ljubiteljev ptičarjev pa je uradno bilo ustanovljeno že leta 1924. Kot zanimivost velja omeniti, da je bil sedež Kinološke zveze Jugoslavije, ki je bila ustanovljena leta 1925, sprva v Ljubljani, Kinološka zveza Slovenije pa je začela delovati šele po vojni leta 1946. Določila lovskega zakona in lovske etike neposredno obvezujejo upravljavce lovišč in lovce, da je lov mogoč le s pomočjo lovsko uporabnih psov. Pri različnih oblikah lova sicer lovci lahko uporabljajo izključno čistopasemske in ustrezno preizkušene lovske pse kar nekaj pasemskih skupin: goniče, ptičarje, šarivce, krvosledce, jamarje in prinašalce. Dandanes mora vsak lovec opraviti kontrolni pregled nastrela pri vsakem strelu na veliko divjad, četudi ni vidnih znakov zadetka.
Še preden sme lovec psa uporabljati za lov ga mora marsičesa naučiti. Pasje znanje mora najprej pokazati na različnih preizkušnjah. Šele ko pes uspešno opravi delovno preizkušnjo, katere obseg in zahtevnost sta odvisna od pasme in namena uporabe psa, se sme z njim loviti divjad.