Poleg ljubiteljev živali in društev za njihovo zaščito, tudi policija poziva k skrbi za živali ob poletni vročini Murska Sobota – Neznosna vročina, ki v zadnjih dnevih in tednih pritiska praktično po vsej državi, ni težavna samo za ljudi, temveč še posebej za uboge živali – hišne ljubljenčke. Tukaj so še posebej ogroženi kužki, ki so privezani in si ne morejo poiskati sence in sveže pitne vode. Enako se godi tudi goveji živini, ki je pogosto na soncu, brez vode in možnosti, da bi poiskale senco, ograjena z žičnato ali kakšno drugo ograjo oz. električnim pastirjem. Zato, poleg ljubiteljev živali in društev za njihovo zaščito, tudi policija poziva, naj skrbniki v tej poletni vročini za svoje živali ustrezno poskrbijo. Živalim je predvsem treba zagotoviti primeren prostor v senčni legi, po možnosti v hladnih prostorih. Na razpolago naj imajo svežo in pitno vodo ter hrano. To velja za vse živali, ne samo za pse in mačke, poudarjajo policisti.
Medtem ko se lahko ljudje temu prilagodimo, pa to ne velja vedno za živali, ki zaradi različne telesne zgradbe in bioloških lastnosti različno uravnavajo toploto, zato v vročih dneh potrebujejo ustrezno oskrbo. „Če boste dopust preživeli skupaj s svojimi hišnimi ljubljenčki, pa se je treba zavedati, da zakon o zaščiti živali določa posebne pogoje za prevoz živali, pri čemer je treba paziti, da ne prevažamo živali, ki niso sposobne za prevoz“, opozarjajo policisti. Živali, ki jih bomo prevažali s sabo, naj bodo deležne posebne skrbi, kot je zagotovitev ustreznega zračenja, temperature, zadostne količine vode ipd. Če je hišni ljubljenček pes, ga na javnih krajih ne moramo imeti na povodcu. Posebej pa je potrebno poskrbeti za pse, ki so privezani doma in so običajno brez sence, tam se tudi voda prehitro segreje in je neuporabna.
Kršitev vseh zakonskih določb, tako pri prevozu kakor tudi pri vsakdanjem ravnanju z živaljo se šteje za mučenje in je kot takšno prekršek, v hujših oblikah pa tudi kaznivo dejanje, za katera je žal še vedno zagrožena prenizka sankcija. Strokovnjaki in še zlasti laiki so prepričani, da denarne kazni, ki jih obstoječa zakonodaja predvideva za prekrške mučenja živali, primerjalno zelo odstopajo ter ne morejo delovati preventivno, in zato jih je treba zvišati. „Za prepovedana ravnanja mučenja živali (pri nas je zagrožena denarna kazen od 400 do 800 evrov) je v Veliki Britaniji približno 28-krat višja, v Nemčiji 31-krat višja, v Avstriji devetkrat višja, na Hrvaškem pa 2,5-krat višja kot pri nas. Na podlagi izrečenih višjih denarnih kazni in bolj učinkovitega opravljanja nadzora nad izvajanjem ZZZiv bi se pridobivala dodatna sredstva, ki bi omogočila podaljšanje roka za usmrtitev zapuščene živali.
Ena največjih pomanjkljivosti naše zakonodaje o varstvu živali pred mučenjem je (ne)izvršljivost. Težave z neizvajanjem oz. nedoslednim izvajanjem pooblastil s strani organov nadzora bi rešili z ustanovitvijo organizacije v smislu policije. Poleg obstoječih pravic in dolžnosti se v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZZZiv živalskim policistom podeljujejo nekatera nova pooblastila oziroma možnost ukrepanja brez odredbe pristojnega sodišča ter brez predhodnega obvestila in dovoljenja pravne ali fizične osebe“, pravi dr. Mejra Festić, prorektorica za študijske zadeve Univerze v Mariboru, ki se med drugimi prizadeva za poostritev kazenske zakonodaje ter uvedbo živalske policije, predvsem ker se kazenske določbe Zakona o zaščiti živali navezujejo le na taksativno našteta prepovedana ravnanja mučenja živali, in se žal prepogosto zgodi, da zakonodajalec spregleda določene oblike mučenja in posledično mučitelj ne odgovarja. Nova predlagana definicija mučenja živali odpravlja vse nejasnosti o tem, hkrati pa so s takšno definicijo podane podlage za uvedbo kazenskopravnega sankcioniranja mučenja živali iz malomarnosti. Obstoječa zakonodaja ne daje pravne možnosti, da bi mučiteljem živali preprečili nakup novih živali in novo izživljanje nad njimi...
Sicer pa, na ustrezno oskrbo živali v času poletne vročine opozarja tudi veterinarska uprava. Generalna direktorica VURS Vida Čadonič Špelič, dr. vet. med. poudarja, da morajo skrbniki živali zaščiti živali med prevozom in nikoli pustiti psa v vročini zaprtega v avtomobilu. Dodaja, da morajo biti skrbniki živali poučeni tudi o najpogostejših znakih vročinskega udara ter pravilnem ravnanju z živaljo v takem primeru. Za zdravljenje živali je sicer pristojen veterinar, a prvo pomoč lahko ponudi tudi skrbnik, in sicer tako, da žival premesti v hladnejši prostor, ji nudi hladno pitno vodo ter pokliče veterinarja
„Če opazite fizično mučenje, pretepanje in trpljenje živali, ukrepajte takoj. Pokličite policijo in veterinarsko inšpekcijo in zahtevajte, da ukrepajo. Prijavo pa pošljite tudi vašemu lokalnemu društvu za zaščito živali. Tako društvo kot inšpekcija morata zagotoviti prijavljajočemu anonimnost, prijavo pa lahko podate tudi anonimno. Vsaka prijava mora vsebovati točen naslov kršitelja in objektiven opis stanja živali. Prijave lahko posredujete po telefonu ali po e-mailu. Zakon o zaščiti živali določa odgovornost ljudi za zaščito živali, to je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrega počutja; določa pravila za dobro ravnanje z živalmi; določa, kaj se šteje za mučenje živali in katera ravnanja oziroma posegi na živalih so prepovedani; določa pogoje, ki jih je treba za zaščito živali zagotoviti pri reji živali, prevozu, izvajanju določenih posegov in poskusov na živalih, zakolu in usmrtitvi živali; ureja postopek, pravice in obveznosti v primerih, ko gre za zapuščene živali... Torej, če veste za živali, ki živijo v neprimernih bivalnih razmerah, nimajo dovolj hrane ali vode, lastniki ne poskrbijo za njih, če so bolne, so zaprte ali priklenjene pri nenaseljenih objektih, poskušajte sami opozoriti lastnike na napake. če ni odziva, obvestite društvo za zaščito živali ali Veterinarsko inšpekcijo. Za ukrepanje v primerih zanemarjanja in mučenja živali sta pristojni veterinarska inšpekcija in policija“, pravi predsednica Društva za zaščito živali Pomurja Breda Habjanič.