Veliko sonca in prava poletna vročina sta tudi v Pomurju, na namakanje že zvabila mlade in manj mlade. Tako se je letošnja kopalna sezona tudi uradno začela, to pa tudi pomeni, da je veliko tudi tistih, ki se hladijo z namakanjem v takšnih in drugačnih mlakah, rekah, jezerih..., torej tudi divjih, črnih in neurejenih kopališčih. Zato s preventivnimi aktivnostmi nadaljujejo tudi policisti, ki z različnimi akcijami skušajo preprečiti morebitne nesreče z utopitvami. To že vrsto let počnejo radgonski policisti, ki opozarjajo ljudi na morebitne nevarnosti na različnih kopališčih in „kopališčih“. In kot sta nam povedala komandir PP Gornja Radgona, Sandi Kreslin, in vodja Varnostnega policijskega okoliša (VPO) za občino Sveti Jurij ob Ščavnici, Simon Šipek, ki je s kolegi, ob Blaguškem jezeru, že večkrat to pomlad, ribičem in kopalcem delil posebno zloženko z nasveti, so se radgonski policisti tudi letos pravočasno pripravili na »kopalne nevarnosti«, ki lahko povzročijo tudi tragedije. Že od zgodnje pomladi so na preži, in kot kaže so bili kar uspešni, saj so nesrečne utopitve, v primerjavi z drugo polovico prejšnjega stoletja, sila redke. Pa tudi sploh v Pomurju je v zadnjih letih bistveno manj utopitev, čemur vsekakor prispevajo tudi akcije radgonskih policistov, ki se vrstijo že nekaj let.

Kljub temu, po mnenju policistov, ne gre prezreti, da je je še vedno veliko "črnih kopališč", zlasti neurejenih takšnih in drugačnih jezer, rek, gramoznic in mlak, in s tem je potrebno postoriti nekaj, da ne bi prišlo do nevšečnosti tudi z najhujšimi posledicami, katerih smo v Pomurju (in ne samo tam), bili priče v minulih letih. Zato niti policisti ne sedijo prekrižanih rok, čeprav je, v primerjavi z drugimi nesrečami utopitev bistveno manj, toda tudi ena sama utopitev je več kot dovolj, da se poleg odgovornih, tako v lokalnih skupnostih in policistov, o tem zamislijo tudi sami občani, ki prepogosto sami silijo v nesreče, zlasti na neurejenih kopališčih.

Enako kot v minulih letih, tudi letos radgonski policisti izvajajo preventivno akcijo pod naslovom »ne skači v vodo, če nisi prepričan o njeni globini«, zaradi česar so že pred leti izdali tudi posebno zloženko. »Med rednim policijskim delom pred (in med) vsako turistično oz. kopalno sezono se vodje policijskih okolišev ter drugi policisti ob rednih stikih z upravljavci kopališč in reševalci pogovarjajo tudi o varnosti. Na organiziranih kopališčih (terme, bazeni…) tako rekoč ni utopitev, ali pa so zelo redke, pa še tu je vzrok bolezen (infarkt, kap ipd.). Poseben problem pri vzdrževanju varnosti pa so neurejena "črna kopališča", katerih je zelo veliko tudi na našem območju, tako na raznih gramoznicah, kot na delih rek in jezer. Pri lepem, toplem in vročem vremenu pritegnejo tudi takšna, recimo temu, kopališča veliko število kopalcev, vendar pa tam nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode, ob tem tukaj niti upravljavcev ni. Še posebej je potrebno opozoriti gradbince, ki skrbijo za gramoznice, da so po zakonu o rudarstvu dolžni postaviti opozorilne table oziroma poskrbeti za druge predpisane ukrepe in tako preprečiti kopanje v gramoznicah. Policisti so (bodo) v času sezone posebno pozornost posvetili tako imenovanim neurejenim, črnim kopališčem in v primeru nepravilnosti, o teh nepravilnostih obveščali pristojne inšpekcijske službe. Na območju PP Gornja Radgona imajo urejeno kopališče v Radencih ter nekoliko na jezerih v naselju Blaguš (v preteklosti z največ utopitvami op. p.) in Negova, toda gramoznica v Zgornjem Konjišču in vse ostalo (reki Mura in Ščavnica, gramoznice Hrastje Mota, Podgrad, Lutverci…), pa se šteje za črna kopališča«, pravi VPO Simon Šipek, ki tokrat v akciji sodeluje z ribiči iz RD Radgona.

Čeprav v primerjavi s prejšnjimi leti, v zadnjem času na območju PP Gornja Radgona ne beležijo večjih negativnosti na tem področju, radgonski policisti z nekaj nasveti želijo opozoriti na nekatere obveznosti, predvsem zaradi lastne preventive in varnosti, ki se še zlasti nanaša na otroke, ki sami ne poznajo nevarnosti. Omenjena opozorila pa niso namenjena samo kopalcem temveč tudi ribičem in vsem drugim, ki se zadržujejo ob nevarnih vodah. "Na kopališčih se ravnajte po določbah kopališkega reda in znakov, postavljenih na kopališčih, ter po odredbi in navodilih reševalca iz vode in druge osebe, ki je zadolžena za vzdrževanje reda na kopališčih; uporabljajte kopališke naprave glede na svoje znanje plavanja brez nevarnosti za svoje zdravje in življenje; brzice skrivajo presenečenja in pasti, ravnajte premišljeno in ne izzivajte narave; na kopališčih storilci kaznivih dejanj ne počivajo; kopalce bi še posebej želeli opozoriti na previdnost pred priložnostnimi tatovi; pred plavanjem ne pijte in s prijatelji ne stavite, da ste sposobni npr. preplavati gramoznico; ne skačite v vodo, ko ste vroči in potni; telo se mora postopno privaditi na temperaturo vode; ne puščajte otrok brez varstva ob robovih bazenov ali obalah jezer, saj ne pozabite, da otroci ne poznajo nevarnosti; ne uporabljajte vodnih blazin in drugih pripomočkov za plavanje v globoki vodi, ker ne nudijo nobene varnosti; nikoli ne plavajte s polnim, pa tudi ne s popolnoma praznim želodcem, počakajte najmanj dve uri po obilnem obroku in izogibajte se alkoholnim pijačam; ne skačite v motno vodo, v plitvine ali na neznanih mestih – neznane situacije so zelo nevarne; upoštevajte vremenske razmere in ne pozabite, tudi najbolj izurjene plavalce lahko premaga trenutna slabost", poudarja Simon Šipek, ki omenja tudi pomen varnega ribolova.

Sicer pa radgonski policisti svojo posebno zloženko z opozorili in nasveti, kako se obnašati na kopališčih in kako reagirati v primeru, da se v bližini nekdo utaplja ter potrebuje pomoč, delijo predvsem otrokom in mladostnikom. Lično, tekstovno in slikovno urejeno zloženko so že pred koncem šolskega leta delili po osnovnih in srednji šoli na območju občin: Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, zloženko pa še naprej delijo tudi na urejenih in manj urejenih kopališčih na svojem območju. V zloženki pa so zapisali tudi nasvet za naključne reševalce iz vode. In tam je med drugim zapisano, da je utapljajočemu je bolje vreči vrv ali vejo, kot skočiti v vodo. Junaštvo je lahko pogubno tako za utapljajočega kot za reševalca. Reševanje je namreč velikanski telesni napor in utapljajočemu se je potrebno vedno približevati s hrbtne strani in ga zgrabiti npr. za lase.