Malo je krajev v Sloveniji, ki bi se lahko ponašali s arheološko najdbo kot so znamenite Negovske čelade, katere je kmet, podložnik Negovske graščine, Jurij Slaček našel 1811. leta na svoji posesti v Ženjaku. Ta dogodek je občina Benedikt proslavila s posebno svečanostjo, ki se je odvijala, 15. decembra 201, v Kulturnem domu v Benediktu. Svečanosti je sledilo kar lepo število ljubiteljev in poznavalcev arheologije in zgodovine, ki so prišli tudi iz oddaljenih krajev. Ob tem je v Kulturnem domu je potekala tudi filatelistična razstava, katero je postavilo Filatelistično društvo Ljubljana, uredil pa jo je filatelist Tone Simončič.
Svečanost, ki jo je vodila Saša Lorenčič, so popestrili s kulturnim programom v katerem so nastopali učenci OŠ Benedikt Ana Pahlec, Maša Repič in Sanja Reuter, ki so deklamirale pesmi pesnice Danice Elbl. Glasbeni prispevek so s svojim nastopom pripravili člani Trio v sestavi Valentin Breznik, Florjan Merčnik in Tomi Tomažič. Udeležence slovesnosti in nastopajoče je pozdravil župan občine Benedikt Milan Gumzer, ki je v svojem nagovoru poudaril pomembnost te najdbe za občino Benedikt. Po njegovem je že čas, da ta svetovna znamenitost dobi večji poudarek v občini. Pri tem je mislil, da je treba na prostoru, kjer so bile najdene čelade postaviti dostojno obeležje in označiti poti, ki vodijo do lokacije najdbe Negovskih čelad.
O zgodovini najdbe Negovskih čelad je spregovoril ljubiteljski zgodovinar mag. Milan Štruc iz Ljubljane. V svojem izvajanju je poudaril pomen te najdbe, katera že 200 let zaposluje arheologe in zgodovinarje, ter druge strokovnjake iz področja človeške zgodovine. Znanstveniki, tudi ljubiteljski poznavalci zgodovine, se že od vsega začetke najdbe ukvarjajo z razvozlanjem napisa na eni izmed bronastih čelad, ki je vtisnjen na robu čelade. O filatelistični razstavi je spregovoril filatelist Tone Simončič. Ko je dejal, so to razstavo v Benediktu posvetili proslavi 200 letnice najdbe Negovskih čelad. Obletnico najdbe je Filatelistično društvo Ljubljana počastilo z izdajo osebne znamke, žigom, razglednic in spominskim ovitkom. Vse našteto je bilo razstavljeno na posebnem panoju. Kot je povedal Tone Simončič tudi slovenska filatelija praznuje 200 let, zato so v Benediktu postavili to pregledno razstavo.
Razstava, ki bo odprta do konca decembra, si je vredno ogledati. V njej je prikazan razvoj pošte in znamk, ki so bile tiskane in v obtoku v vseh obdobjih 200 letne zgodovine filatelije na področju današnje Slovenije.
Na prireditvi so ponujali posebne znamke, pisma in razglednice, ki obeležujejo 200 letnico Negovskih čelad. Tudi pošta v Benediktu se vključuje v praznovanje, saj bo v decembru pisma opremljala z spominskim žigom Negovskih čelad.