Tudi Radgončani na „Pohodu proti sladkorni bolezni“ Proti debelosti, ki je največji vzrok obolenja z diabetesom se lahko bojujemo s hojo in sploh gibanjem Enako kot po številnih slovenskih mestih ter tudi po celem svetu, je tudi Društvo diabetikov Gornja Radgona pripravilo »Pohod proti sladkorni bolezni«, kjer obolele z omenjeno boleznijo ter tudi vse druge, ki jih mogoče čaka podobna usoda, želijo opozoriti, kako je hoja koristna za premagovanje ene izmed najhujših in najbolj tveganih bolezni sodobnega človeka, kar sladkorna bolezen ali diabetes melitus, gotovo je. Gre sicer za vsakoletno akcijo, ki jo ob svetovnem dnevu boja proti sladkorni bolezni, 14. novembru, pripravlja Svetovna organizacija za diabetes. Kot pravi predsednik Društva diabetikov Gornja Radgona v katerega je včlanjenih skoraj 200 bolnikov, Franc Cehnar, je namen pohoda predvsem pritegnili pozornost ljudi na vedno večji problem, ki ga predstavlja sladkorna bolezen, in jih spodbuditi k večji telesni dejavnosti.
„Petek 14.novembra na svetovni dan sladkorne bolezni smo zato počastili s tradicionalnim pohodom. Tudi letos ga je organiziralo podjetje Novo Nordisk iz Danske. Namen tega pohoda je zbrati čim več pohodnikov. Ljudi je treba prepričati, da je hoja zelo zdrava in koristna za vsakega sladkornega bolnika kakor tudi zdravega človeka. Zdravniki priporočajo vsaj trideset minutno. Pohoda, ki se ga je udeležilo kar nekaj članov in članic našega društva, je trajal več kot eno uro po mestu Gornja Radgona. Ob tej priložnosti je društvo organiziralo tudi dan odprtih vrat, ki se ga je udeležilo kar nekaj občanov. Merili smo krvni sladkor, krvni tlak in holesterol, meritve pa je izvedla višja medicinska sestra Jožica Klajnšček iz ZD Gornja Radgona. Ob tej priliki se zahvaljujem Zdravstvenemu domu, podjetju Roche Ljubljana, VPD Bled in podjetju Orfam Murska Sobota“, dodaja Cehnar.
Sicer pa, hoja je poceni, enostavna in učinkovita metoda za vzdrževanje telesne aktivnosti. Pozitivno lahko vpliva tudi na zdravje in prepreči diabetes ter diabetikom pomaga pri izboljšanju njihovega zdravja. Tako je na primer tudi 30-minutna hoja, kar je tudi bil tokratni pohod proti sladkorni bolezni, enostavna oblika rekreacije, v tem času pa človek porabi okoli 132 kalorij, pri hitrejši celo 183 kalorij. Zato zdravstveni strokovnjaki svetujejo vsaj 30 minut živahne hoje pet dni v tednu vsakomur, takšno telesno dejavnost namreč zmorejo skoraj vsi. Tudi udeležba na pohodu proti sladkorni bolezni je brezplačna in je tudi tokrat potekala pod geslom »premagajmo debelost«, saj je slednja ena od najpogostejših vzrokov za diabetes. Pohodniki so zraven prejeli tudi „merilec korakov“ za ustrezno hojo, lahko pa so si postregli tudi letake o diabetesu, o zdravi prehrani ter o debelosti. Kot dodaja predsednik Društva diabetikov Gornja Radgona Franc Cehnar, se je tokratnega radgonskega pohoda udeležilo nekoliko manj oseb, saj jim je ponagajalo tudi vreme, a kljub temu so organizatorji zadovoljni.
Sladkorna bolezen je sicer bolezen današnjega časa, saj diabetes sodi med presnovne bolezni, za katere je značilna zvišana koncentracija krvnega sladkorja. Diabetes velja za najbolj razširjeno kronično nenalezljivo bolezen sodobnega človeka. Fenomen sladkorne bolezni, ki nastane zaradi pomanjkljivega izločanja oziroma delovanja hormona inzulina. Ob svetovnem dnevu diabetesa, je tudi letos v Sloveniji potekal „teden zdravja“, ki je bil posvečen osveščanju o preprečevanju nastanka in zdravljenju sladkorne bolezni. V slovenskih lekarnah so sledili evropskim trendom, po katerih se lekarniški farmacevti bolj aktivno udejstvujejo v procesu zdravljenja in v programu farmacevtske skrbi. Gre za nov program, ki spreminja vlogo lekarniškega farmacevta, ki naj bil bolj svetovalne narave in bi s tem usmerjal farmacevta od izdajanja zdravil k svetovanju bolniku. Strokovnjaki izpostavljajo tri pomembne korake oziroma ukrepe pri preprečevanju bolezni in sicer osveščanje, zgodnje odkrivanje bolezni ter skrbno opazovanje v sklopu zdravljenja. Programa FS-SB, ki je pripravljen po modelu Svetovne zdravstvene organizacije in združenja EuroPharm Forum, pravi da sladkorna bolezen ima dve obliki, tip 1 in tip 2. Tip 1 se pojavi v mladosti, ker bolnik nima lastnega inzulina, zato mora nadomeščati inzulin z injekcijami vse do konca življenja, medtem ko se tip 2 običajno pojavi po 40 letu starosti. K nastanku tega tipa prispeva neustrezna prehrana, premalo gibanja in prekomerna telesna teža. Oba tipa bolezni pa zaradi pomanjkljivega izločanja inzulina povzročata moteno presnovo ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob ter posledično okvaro ali odpoved telesnih organov, še zlasti oči, ledvic, živcev, srca in ožilja. Bolezen, ki prizadene približno šest odstotkov odrasle svetovne populacije in okoli 170 000 slovenskih bolnikov, ni ozdravljiva. Opozorilni znaki zvišane ravni sladkorja v krvi se kažejo predvsem v suhih ustih, povečani žeji, lakoti, nepričakovanemu hujšanju, pogostem uriniranju, utrujenosti, motnji vida in otopelosti rok in stopal. Opozorila je tudi na dejavnike tveganja, ki pospešijo razvoj bolezni, predvsem tipa 2. Gre za pomanjkanje gibanja, debelost, starost, stres ter dednost. Pri preprečevanju bolezni je poleg redne telesne aktivnosti pomembna tudi zdrava prehrana, kjer so najbolj odsvetovana prečiščena škrobna živila kot so beli kruh, beli sladkor in krompir...