Vinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bianalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, a tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Steyer, rojena, 9.6.2016.

Čudovito rodbinsko druženje se je sicer začelo že v petek, ko so se številni izmed njih udeležili zanimivega pohoda od mosta čez reko Muro v Črncih, ob sami reki, do Turistično-rekreacijskega centra v Zgornjem Konjišču. Pravo prijetno in nadvse veselo druženje pa se je začelo v soboto opoldan, ko so se nekateri najprej spoznavali. Lepo so se povezale vse generacije in nikogar, niti najmlajših, niso motile različne govorice, predvsem slovenščina in nemščina. Ob vrhunski kulinariki in kapljici je vsem bilo lepo in prijetno. V pogovoru z organizatorji dogodka smo izvedeli veliko zanimivosti vezanih za rodbino Steyer, ki šteje okoli 700 članov. Razpršeni so po širnem svetu, poleg Apaške doline (v občini Apače jih je okoli 100 op.p.) in Slovenije pa jih je največ v Avstriji, Nemčiji, Luksemburgu, Argentini, Braziliji, ZDA... Rodbina Steyer naj bi nastala leta 1834 nekje v Gradcu ali okolici. Sedaj, že od prvega srečanja, zbirajo podatke in ustvarjajo „družinsko drevo“, na katerem naj bi bilo čim več generacij in sploh ljudi. Čeprav naj bi jih bilo okoli 700, Andrej, Danilo in Erich bi bili zadovoljni, če bi se nekoč, na srečanju znašlo vsaj 200 Steyerjev.

Gostitelji družabnega srečanja rodbine Steyer, Posestvo Steyer, ki slovi po vrhunskih vinih. Sedanji gospodar, vinar Danilo Steyer je pred nekaj leti, od očeta in mame, ki še danes pomagata, prevzel družinsko vinarstvo, ki sega vse v leto 1938. Pred petimi leti je družina Steyer v Plitvici odprla prenovljen in dograjen proizvodno-poslovni vinogradniški objekt, ki se razteza na kar 1.550 kvadratnih metrih. Celotno posestvo Steyer je veliko 30 hektarjev, od tega je 20 hektarjev vinogradniških površin (16 hektarjev vinogradov) z 80 tisoč trsi. Letno pri Steyerjevih pridelajo več kot tisoč litrov vina, največ seveda njihove hišne sorte – dišečega traminca. „Dišeči traminec se predstavlja v vseh kombinacijah, od suhega vina do sladkega, predelanega po tehnologiji barik, do oranžnega vina Steyer Mark extrem. Seveda ne manjka dišeča penina, ki se lepo prileže v teh vročih dnevih,” pravi Danilo, ki kot predstavnik tretje generacije nadaljuje zgodbo, ki jo je leta 1938 začel njegov ded Jožef Steyer. Slednji je z ženo postavil temelje domačije in kovaške delavnice ter svoje življenje posvetil kovaški obrti.

„Iz tega časa na domačiji še stoji kovaški dimnik. Moj oče, prav tako Jožef, je kmetijsko dejavnost preusmeril v poljedelstvo in živinorejo. S trdim delom v avstrijskih vinogradih in kleti je prisluženi denar vlagal v posest.” pravi Danilo, ki je po prevzemu domačije, skupaj z ženo Magdo ter hčerko Vanejo in sinom Markom, stvari spet obrnil v čisto svojo smer, saj se popolnoma preobrazila v vinogradniško-vinarsko posestvo. Z mešanico poguma, vznesenosti in mladostnega zagona ter ljubezni do žlahtne trte je začel uresničevati svoje sanje. “Posadil sem prve trte, postavil novo klet in seveda vstopil na vinski trg. Z jasno vizijo, voljo in zaupanjem vase in v svoja vina sem si utiral pot v oblikovanju blagovne znamke.” Danilo je prepoznal potencial, ki ga je skrival traminec, in izkoristil prednosti vinogradniškega okoliša, ki daje odlične pogoje za vrhunsko kakovost te sorte (od podnebja do sestave tal). »Traminec zahteva natančnega, doslednega vinarja, ki ve, kaj sorta lahko doseže in ponuja. Traminec je pravzaprav tudi sorta, ki ni razširjena po svetu, kakovost doseže samo v nekaterih vinorodnih okoliših in zato smo ponosni, da lahko to sorto uspešno pridelujemo prav tukaj pri nas.”

Pri razvoju vinogradništva je pomembno vlogo odigrala vsa družina, kjer vsak posameznik prispeva svoj nezamenljivo in enkratno vlogo. “Trti z ljubeznijo in spoštovanjem daješ vse, kar potrebuje, da lahko daje najboljše. S spoštovanjem se oziraš v nebo, da ji prizanese s hudim in da jo grejejo topli sončni žarki in moči blagodejen dež. In potem se veseliš tistih čarobnih jesenskih trenutkov, ko trgaš njen žlahtni sad. Srce se ti smeje, ko poskušaš sladke jagode in v mislih že vidiš kozarec in v njem zlate kapljice...«