Podobno kot policisti, ki pogosto skrbijo za preventivo ko gre za najbolj ranljive državljane, predvsem otroke, invalide, onemogle in sploh starejše osebe, za pomoč omenjenim kategorijam državljanov skrbijo tudi v nekaterih drugih organizacijah in zavodih. Tako so tudi v Centru za krepitev zdravja (CKZ) ZD Gornja Radgona, v sklopu svoje preventivne dejavnosti v raznih društvih in ostalih nevladnih organizacijah, letos izbrali starejšo populacijo za krajša preventivna predavanja, na temo: Nasilje nad starejšimi! Kot pravi vodja CKZ ZD Gornja Radgona, Slavica Mencingar, o tej temi se vse premalo govori, čeprav se nasilje dogaja pogosto in spada v naraščajočo problematiko. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je namreč vsaki šesti posameznik, star 60 let ali več, v letu 2017, doživel neko obliko nasilja.

„Nasilje nad starejšo osebo je enkratno ali ponavljajoče se dejanje ali opustitev primernega ukrepanja, ki starejši osebi povzroča škodo ali stisko. Poznamo več oblik nasilja, ki jih večinoma enostavno in lahko prepoznamo. Gre za fizično, psihično, finančno in spolno nasilje, ter zanemarjanje. Fizično nasilje – poleg različnih vrst udarcev (npr. udarjanje, ščipanje, stresanje), sodi med fizično nasilje tudi pretirana nasilnost pri hranjenju ali negi, fizično omejevanje, neupravičena uporaba zdravil idr. Psihično nasilje se kaže kot vpitje na žrtev, žaljenje, poniževanje, grožnje, ravnanje s starejšo osebo kot z otrokom, preprečevanje stikov z družino, prijatelji in drugimi ljudmi, odločanje o pomembnih stvareh brez dogovora s starejšimi idr. Finančno nasilje - pogosto gre za ponarejanje podpisa starejše osebe, krajo denarja, prisilo k podpisu pogodbe ali oporoke. Spolno nasilje je kakršenkoli spolni stik s starejšo osebo, ki ne more ali ne želi dati pristanka za tako dejanje“, poudarja Mnecingarjeva in dodaja, da se zanemarjanje kaže tako, da starejša oseba nima zagotovljenih osnovnih življenjskih stvari/potreb (hrane, zdravil in medicinskih pripomočkov, oblačil idr.) Prehitro hranjenje, neprimerni obroki itd. Tudi bivalne razmere v katerih živi, če niso urejene je oblika zanemarjenja ( nečistoča, smrad, mraz, vročina…).

Katerokoli omenjeno nasilje lahko na starejših povzroči (hude) telesne poškodbe in (dolgoročne) psihične posledice (od strahu, nižjega samospoštovanja, občutek krivde, pasivnosti, umikanja, motenj spanja, do duševnih motenj kot so depresivne motnje, anksiozne motnje ipd.). Po prepričanju strokovnjakov, največ nasilja nad starejšimi se odvija v domačem okolju, za štirimi stenami, dogaja pa se tudi znotraj institucij. Po navadi je nasilje prisotno že dolgo časa, preden žrtev zbere pogum in o tem poroča, vendar je zelo pomembno, da se žrtev nekomu zaupa. Ljudje, ki so žrtev nasilja, se lahko obrnejo na zdravnike, medicinske sestre, patronažne sestre, druge zdravstvene delavce in sodelavce, center za socialno delo ali na drugo ustrezno (ne)vladno organizacijo ali dejanje prijavijo policiji.

„Ali lahko sami kaj storimo? Obstajajo dejavniki, ki nasilje bolj ali manj preprečujejo (varovalni dejavniki); pomembni so predvsem socialna vključenost oz. socialna podpora, dobro zdravje in pozitivna življenjska naravnanost“, dodaja dipl. med. sestra Slavica Mencingar, ki je izmenično z mag. psihologije Nino Jurinec iz istega centra, to perečo problematiko v minulih dneh predstavila na letnih občnih zborih: Društva upokojencev Črešnjevci – Zbigovci, DU Gornja Radgona, Društva diabetikov Gornja Radgona, ter Društva za osteoporozo Radenci.