V Slovenskih Goricah sodi med pomembne kmetijske panoge živinoreja, ob tem pa tudi prireja mleka. V preteklosti so kmetje mleko pridelovali v večini za lastne potrebe. Predelovali so ga tudi v maslo in skuto. Mleko je bilo pomembno živilo v prehrani podeželskega človeka in tudi domačih živali. Največkrat so ga dajali kot krmo prašičem, posebno nekaj mesecev pred zakolom, da si je prašič nabral masti, ki je bila pomembna v prehrani prebivalstva. Iz tega sledi, da je bila krava pri hiši najpomembnejša žival, zato so jo imeli pri skoraj vsaki hiši. Imeli so jih celo viničarji, ki sicer sploh niso imeli svoje zemlje. Krmo so pridelali na posesti kmeta, ki je bil lastnik viničarjie. Za pridelano krmo, je moral viničar gospodarju oddati gnoj za vinograd. Odkup in prodaja mleka na oddaljenem podeželju se je, najbolj razvila po drugi svetovni vojni, ko so ga zbirali za potrebe mestnega prebivalstva. Oddajanje mleka je sodilo med obvezno oddajo kmetijskih in drugih pridelkov. Tedaj so po vaseh nastajale zbiralnice mleka. Ena takih je bila pri Breznikovih, sedaj Elblovih, v Spodnjih Ivanjcih, ki neprenehoma deluje že 68 let.
V njej je vse od nastanka zbirala mleko Marija Elbl, ki nam je povedala marsikaj zanimivega. »Izhajam iz kmečke družine. Rodila sem se 1929. leta,Vincencu in Mariji Breznik v znameniti Breznikovi vili v Gornjih Ivanjcih. Tri leta po mojem rojstvu, smo se preselili na 8 ha veliko posest v Spodnje Ivanjce, ki sta ga starša odkupila od lastnika Flisara, ki se je preselil nazaj v Prekmurje. Od petih otrok je bila posest namenjena meni. Poročila sem se z Ludvikom Elblom, ki mi je umrl 1996, in gospodarila na posesti. Sedaj na njem gospodarita moj sin Drago in snaha Simona. V hlevu redimo krave molznice in pitance. Vesela sem, da imam v sinu Dragu, ki si je ustvaril družino, dobrega naslednika.«
Zanimalo nas je kako to, da se je pri njih tako dolgo ohranila zbiralnica mleka? »Po vojni, bilo mi je 16 let, ni bilo lahko priti do denarja. Kmetija ni dala veliko. Da bi si prislužila kak dinarček, sem sprejela ponudbo za zbiranje mleka. Od tedaj je v naši hiši mlekarna, kot ljudje rečejo zbiralnici. Tedaj je mleko nosilo okrog 40 tistih, ki so redili krave, zbrala pa sem okrog 60 litrov mleka. Ljudje so nosili po liter ali dva, da so si prislužili kak dinar ali bone, ki so jih prejemali kot plačilo.« Marija ne jemlje več mleka, dala pa nam je dragocene podatke. Sedaj mleko sprejema njen sin Drago, ki nam je ob prevzemu mleka povedal: »Že kar nekaj let skrbim za prevzem mleka. Kot je omenila mama, sem to nalogo prevel po njej. Kot vidite imamo sedaj posebej urejen prostor, kjer je postavljen ohlajen bazen za sprejem mleka. Poleg nas, sedaj pripelje mleko v zbiralnico 6 pridelovalcev. Dnevno tako zberemo 1100 do 1200 litrov mleka. Kot mi je povedala mama, so v preteklosti , tisti, ki so prinašali mleko v zbiralnico, prinašali tudi krajevne novice. Danes je za klepet vse manj časa, saj mleko v mlekarno pripeljejo s traktorji in avtomobili.« Kot smo ugotovili od najdalj pripelje mleko Marjan Karlo iz 4 km oddaljenega Grabonoša.