Te dni je lep življenjski jubilej, 80 – letnico plodnega in pestrega življenja obeležila Marija Šipek iz Spodnjih Ivanjcev pri Gornji Radgoni. V domačem gostišču „Šenekar“, kjer so ji otroci pripravili pravo gostijo, je z njo praznovalo še kakšnih 80 gostov, predvsem svojcev, prijateljev in sosedov. Sama slavljenka, ki je bila zelo ganjena in srečna, nam je povedala, da so ji slavje pripravili njeni otroci, ki jo spoštujejo in jo imajo radi. In prav to kot je dejala, in delo, ki ga rada še danes opravlja, jo ohranja v formi in sploh pri življenju.

Marija, rojena Muhič, se je rodila v viničarski družini petih otrok na Stavešinskem Vrhu, izmed katerih, ob njej, živita še Angela in Ivanka. Starša sta bila viničarja kmeta Merčnika, katerim so po vojni viničarijo zaplenili in jo dodelili tedanjemu Kmetijskemu kombinatu Gornja Radgona. Pozneje sta starša, Marija in Franc Muhič, hišo in ohišnico, ki obsegala hektar zemlje, odkupila, v njej pa sedaj živi Marijina sestra Ivanka. Marija je po osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Negovi, kakor vsi viničarski otroci, takoj začela z delom v kmetijskem kombinatu. Njena otroška želja je bila, da bi se učila za šiviljo, a za to ni bilo možnosti. Zato se je zaposlila v tedanjem kombinatu in sedem let delala kot vinogradniška delavka. Poročila se je z Francem Kaučičem in se naselila v znani Breznikovi vili v Gornjih Ivanjcih. V tem zakonu so se ji rodili štirje otroci. Od teh je eden umrl, živijo pa Drago, Štefka in Zdenka, ki so si vsi ustvarili družine. Po devetih letih zakona ji je v prometni nesreči, ob vožnji na delo v Avstrijo, mož Franc Kaučič umrl. Ker je bil v Avstriji zaposlen komaj tri mesece po njem ni dobila nobene pokojnine.

S termi otroki je težko shajala, zato se je po treh letih poročila z Janezom Šipkom iz Spodnjih Ivanjcev in se z otroki preselila na njegov dom, kjer se je predala kmetovanju in vodenju gospodinjstva. V tem zakonu sta se rodila dva sina, Slavek in Milan. Pri tem pogovoru se je ustavila in ob tem dejala: »Ob poroki z Janezom Šipkom, sem imela veliko sreče. Bil je dober in ljubeč oče do vseh otrok. Enako rad je imel tiste, ki sem jih pripeljala v zakon, kakor dva njegova. Bil je delaven in dober gospodar, tako da smo lepo in složno živeli. Toda mož Janez je zbolel in umrl. Vajena dela sem dalje peljala gospodarstvo in obdelovala 6 ha veliko posest. V pomoč so mi bili otroci, posebno sin Milan, ki je ostal doma. Kot sem že povedla, sem srečna, da me otroci in njihove družine spoštujejo in me radi obiskujejo. Veselim se obiskov 10 vnukov in šestih pravnukov. Vse to mi odtehta tiste skrbi in odrekanja, ko sem ostala sama brez prvega in drugega moža.«

Marija se rada s traktorjem ali kolesom zapelje na Ivanjski Vrh, kjer ima gorice. Čeprav ni bila veliko zaposlena Marija prejema pokojnino. Kot je dejala, človek mora v mladosti misliti na starost. Čim se je pojavila možnost za plačevanje prispevkov za pokojnino je začela plačevati. Velikokrat s težavo, a je zmogla. To ji je v veliko zadovoljstvo, saj sedaj ni odvisna od nikogar, tudi če ni več prihodkov od zemlje.

Čeprav je bila Marija iz viničarske družine, je znala prijeti za vsako kmečko in gospodinjsko delo. V krušni peči je pekla kruh, pogače, potice in gibanice iz doma pridelanega sira, kot so rekli skuti. Za njeno slavje sta tokrat gibanice spekli njena snaha Lidija in Lidijina mama Marija. Peciva in druge sladkarije pa so spekle slavljenkine hčerke, njene tri snahe in soseda Vida. Ker ima slavljenka tudi vinograd, so udeleženci slavja bili deležni domače vinske kapljice. Srečanje je z igranjem na harmoniki, ter ob petju, popestril sosed Robi Majerič, slavljenka pa je tudi zaplesala...