Protipravni ribolov oz. krivolov se ne izplača Ribiška zveza Slovenije (RZS), kot samostojna, nepridobitna društvena organizacija na podlagi zakona združenih zvez ribiških družin (ZRD) z namenom, da z delom in s sredstvi uresničuje: svoje, skupne in posebne interese na področju sladkovodnega ribištva v RS skrbijo med drugim, poleg varovanja narave in okolja ter ohranjanja ribjega staleža, tudi za zaščito omenjenega staleža. Zaradi tega ribiči, preko svoje čuvajske službe varujejo ribnike ter strogo kaznujejo morebitne »krivolovce«, torej tiste, ki protipravno uplenijo kakšno ribo oz. drugo vrsto vodnega življa, s katerim v odprtih vodah RS upravlja RZS. In tako vsakih nekaj mesecev RZS določi odškodninski cenik za povračilo škode na vodnem življu. Izračun se naredi na podlagi statističnega poročila o odkupni ceni postrvi v R Sloveniji, in ker je ta cena aprila letos znašala 2,43 €/kg, so določene odškodninske cene za ulov v lovni sezoni med 2,43 in 97.02 evra, ter v varstveni dobi ali varstveni vodi glede na ribolovno ureditev pristojne ribiške družine, med 4,85 in 194,05 evrov, veljajo pa od 1.8.2008. Vse odškodninske cene so za posamezno sladkovodno ribo, raka, žabo ali kakšno drugo žival, in to ne glede na spol, dolžino, težo ali kakovost, kar pomeni, da se nikakor ne izplača protipravno ribiti.
Sicer pa je najvišja kazen za tistega, ki ulovi sulca, saj njegova odškodninska cena v lovni dobi znaša: 97,02 (v varstveni dobi: 194,05) evrov. Sledijo: jezerska in soška postrv – 60,64 (121,28); lipan, smuč in ščuka – 24,26 (48,51); som, bolen, jez in potočna postrv – 14,55 (29,11); jezerska zlatovščica, potočna zlatovščica, postrvi križanke, šarenka, gojeni krapi, linj, ploščič, androga, mrena, grba, podust, platnica, klen, beli klen, štrkavec, ogrica in menek – 7,28 (14,55); klenič – 4,85 (9,76); druge vrste rib (ribe, raki, žabe, školjke… najmanjših dolžin oz. dimenzij) 2,43 (4,85), ter trajno zaščitene ribe (obloustke, raki, školjke in močvirske sklednice) – 14,55 (14,55).
RZS je sicer sestavljena iz devetih zvez ribiških družin (ZRD) in 64 ribiških družin (RD). V ZRD je vključeno različno število RD; od treh (ZRD Ptuj) do petnajstih (ZRD Ljubljana). RZS in njene članice so nevladne društvene organizacije, ki se financirajo iz članarin in prispevkov, tako da državnega proračuna ne bremenijo. RD – in Zavod za ribištvo Slovenije (ZZRS) – so dejanske upravljalke z vodnim življem, saj na podlagi Zakona o sladkovodnem ribištvu upravljajo z njim za državo in v njenem imenu. Na osnovi zahtev, ki jih opredeljuje zakon, so vse RD in njihove zveze prejele leta 2000 ugotovitveno odločbo o delovanju v javnem interesu.
Najpomembnejše naloge RD so: gospodarjenje z vodnim življem (ekstenzivno in intenzivno ribogojstvo, vlaganja in odlovi rib, čuvajska služba, načrtovanje, zbiranje podatkov za statistična poročila, priprava poročil ipd.),; sodelovanje s podjetji, ki posegajo v vodni prostor (vodarske in druge gradbene organizacije, ribogojstva, hidroenergetiki - zlasti MHE - ipd.); nadzor nad onesnaževalci in tesno sodelovanje z ustreznimi inšpekcijskimi službami (nujno ukrepanje ob poginih, opozarjanje na nevarnost zastrupitev, zbiranje dokaznega materiala pri zastrupitvah, transport dokaznega materiala do strokovnih laboratorijev ipd.); športna tekmovanja (kasting, lov rib s plovcem in lov rib z umetno muho). RD upravljajo z vodnim življem v pribl. 90 odstotkih sladkovodnega prostora, pribl. 10 % pa je t.i. izločenih voda. Z vodnim življem v njih upravljajo Zavod za ribištvo Slovenije (ZZRS), protokol Vlade RS in ribogojska podjetja. ZRD predvsem koordinirajo delovanje RD v ribiškem območju (rajonu). Za članstvo ribiških družin s svojega območja zlasti organizirajo in izvajajo osnovno ribiško izobraževanje, ki ga mora najkasneje v dveh letih po včlanitvi opraviti vsak član organizacije, urejajo pa tudi druge skupne zadeve. Nekatere od ZRD imajo tudi pomembna ribogojstva. Za lažje izvajanje svojih nalog se ZRD lahko delijo na conske odbore, v katerih delujejo RD iz zaokroženega povodja (Sora, Ljubljanica). RZS je skupni koordinator akcij, pomembnih za večino ali celo za vse RD.