Pravljični december je pravšnji čas za različna srečanja, druženje, za nove začetke in zaključke. Ko trije bradati možje obiskujejo in obdarujejo predvsem otroke, se tudi odrasli, večinoma sodelavci srečujejo in spomnijo preteklih dogodkov in doživetjih. Srečujejo pa se tudi upokojenci in tudi tisti, ki so jih nekoč „razdružili“ stečaji ali kakšne druge nevšečnosti. Ko se je v začetku tega tisočletja s stečaji nekaterih obratov, začelo dokončno poslavljanje konfekcijskega velikana Mura iz Murske Sobote, ki je bila in ostala ponos dežele ob reki Muri in cele Slovenije, je namreč leta 2009 med prvimi iz registra „izbrisan“ Murin obrat Moda v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni. Ko so se vrata novejše in sodobno opremljene tovarne dokončno zaklenila so vsi zaposleni morali morali iskati kaj novega,

A slovenski človek, v Modinem primeru so večinoma bile ženske, ne bi bil tisto, kar je, če se nekako ne bi znašel in znova zaživel s polnimi pljuči. Nekateri so odšli v pokoj, nekateri v matično tovarno v Murski Soboti, mnogi pa so si morali poiskati drugo zaposlitev. Kanilo je veliko solz in izgovorjenih veliko kritik na račun vodstva tako obrata, kot matičnega podjetja, a nič ni pomagalo. V kapitalizmu ni usmiljenja, kot je to pred tem bilo skoraj 90 let, ko je gigant Mura bila ena najboljših konfekcijskih firm v bivši Jugoslaviji in tem delu Evrope. Za vse to so bile najbolj zaslužne zaposlene stotine šivilj, krojačev, likalcev…, ki so poleg lastnih znamk ustvarjali oblačila tudi za nekatere najpomembnejše evropske oblačilne velikane.

Vse to so bili lepi spomini, ki jih ne gre pozabiti, sta si ob deseti obletnici omislila tehnični direktor Dimitrije Kojić in obratovodkinja Jožefa Ščavničar omislila vsakoletno srečanje nekoč zaposlenih v Murinem obratu v Črešnjevcih nikakor. Ideja je padla, da bi se srečevali vsako leto na prvo sredo v decembru, in sicer v znanem gostišču Adamič na Meleh, ob glavni cesti Gornja Radgona – Radenci. Začelo se je nekako sramežljivo z dokaj skromno udeležbo nekdanjih sodelavcev, letos, ko je bilo 6. srečanje pa jih je prišlo že nad 30, organizatorja pa upata, da bo poslej vsako leto še več udeleženih, čeprav se nekateri glede na leta življenja, počasi poslavljajo. A nekdanje Murašice in Muraši ne želijo misliti na to, temveč so tudi tokrat ob kosilu, dobri kapljici in prijetnem druženju, obujali spomine na lepe in malo manj lepe skupne dogodke in doživetja v krogu lepe tovarne in tudi izven nje.

Po uvodnem pozdravnem nagovoru nekdanjega „šefa“ Kojića je trajalo nekajurno prijetno druženje, ki se je končalo z dogovorom o naslednjem 7. srečanju, ki bo prihodnje leto, spet prvo sredo v decembru, a najverjetneje v enem sosednjih gostišč, ker gostilna Adanič naj ne bi več delovala v sedanji obliki.