Romanje kmečkih žena in gospodinj na god Svete Notburge v Voličino
V cerkvi sv. Ruperta v Voličini je eden od stranskih oltarjev posvečen svetnici ...
V cerkvi sv. Ruperta v Voličini je eden od stranskih oltarjev posvečen svetnici Notburgi zavetnici kmečkih žena in gospodinj. Zato je Društvo kmečkih žena Voličina, ki letos praznuje 10. letnico delovanja, na pobudo domačega župnija Jožeta Muršeca, v nedeljo 11. septembra, pripravilo prvo romanje k sv. Notburgi. Romarske maše, ki jo je daroval župnik Jože Muršec, se je udeležilo veliko gospodinj in kmečkih žena. Organizirano so se je udeležile tudi članice Društva kmečkih gospodinj Sv. Jurij v Slovenskih Goricah in Društva kmečkih žena in deklet Lenart. Župnik je v svoji pridigi opisal življenje svetnice sv. Notburge, ki so si jo kmečke žene in gospodinje izbrale za svojo zavetnico. Posebej se je zahvalil društvu, ki je sprejelo njegovo pobudo in na tak način obudilo romanje kmečkih žena in gospodinj k sv. Notburgi. Po končani maši so vsakemu udeležencu sv. maše izročili »pilek« ali podobico Sv. Notburge, ki ga je dal natisniti župnik, da bi ostal spomin na prvo srečanje. Udeležence srečanja je pozdravil tudi podžupan občine Lenart Franc Ornik, ki je dejal, da imajo kmečke ženske in gospodinje zahtevno delo. Dejal je, naj romanje ostane tradicionalno, saj se na tak način spomnimo dela in truda kmečkih žena in gospodinj. Organizatorice srečanja članice DKZ Voličina so za vse pripravile pogostitev s kmečkimi dobrotami.
Na srečanju smo se pogovarjali tudi s predsednico DKZ Voličina Ivanko Čuček iz Črmljenšaka. »Naše društvo je mlado, saj deluje komaj 10 let. Prva predsednica je bila Olga Kocbek, sedaj ga že nekaj let vodim jaz. Tačas je v društvo vključeno 26 članic. V društvu potekajo razne aktivnosti. To srečanje, me smo ga poimenovale romanje, k sv. Notburgi, je eno večjih prireditev našega društva. Pobudo za to je dal župnik Jože Muršec. Njemu se zahvalim za darovanje sv. maše in vso podporo pri izvedbi tega srečanja, ki smo ga z veseljem uresničile. Rada bi pohvalila tudi naše članice, ki so se aktivno vključile v priprave na to srečanje. Kot vidite so pripravile priložnostno razstavo ročnih izdelkov in spekle ter pripravile kmečke dobrote za pogostitev vseh udeležencev. Želimo si, da bi to srečanje, jaz pravim romanje, ki je v Voličini potekalo že v 18-tem stoletju, tako piše v knjigi Življenje svetnikov, postalo tradicionalno. Prihodnje leto bomo na romanje povabile društva iz širše okolice.«