Ob Rajšpovi kapeli, katere lastnika sta družini Nežike in Zdravka Rajšp v negovskem zaselku Ločjak, je potekala slovesnost blagoslova obnovljene kapele, katerega se je udeležilo natanko 134 ljudi, predvsem sorodnikov in sosedov Rajšpovih. Začetek slovesnosti je sicer prekinilo neurje, ki je z nalivom in točo pregnalo udeležence slovesnosti pod streho postavljenega šotora, katerega so namenili za pogostitev. Ker neurje ni ponehalo so slovesnost, katero je zaznamovala darovana sv. maša za pokojnega Feliksa Jaušovca, ki jo je ob sodelovanju domačeha župnika Marjana Role, duhovnikov Andreja Lampreta in prof. dr. Antona Ožingerja, daroval mariborski škof dr. Jožef Smej, prestavili v garažo Zdravka Rajšpa. Tako je maša, zaradi neurja, potekala v »na novo urejeni cerkvi«, natančneje v lepo urejeni in prepleskani garaži. Kot je dejal župnik Rola, je bila to najhitreje »zgrajena« cerkev, ki jo je pred sv. mašo blagoslovil škof dr. Jožef Smej.

O obnovljeni kapeli, ki je posvečena Lurški Mariji, je najprej spregovoril župnik Marjan Rola, ki je pozdravil škofa in pohvalil domače, da tako lepo skrbijo za to versko znamenje. Sveto mašo je, ob vodenju župnika Marjana Role, spremljalo ljudsko petje Marijinih pesmi. O zgodovini kapele in obnovi je spregovorila Maja Rajšp. Kot je v svoji izčrpni razlagi povedala, je bila kapela, leta1920, postavljena je v zahvalo za srečno vrnitev iz fronte prve svetovne vojne tedanjega gospodarja Jakoba Rajšpa, ki jo je skupaj z ženo Marijo dal postaviti. Kapela je bila skozi 96 let obstoja deležna številnih obnov in popravil. Za slednjo sta, ob pomoči številnih sorodnikov, ki so opravljali različna dela, poskrbela sedanja lastnika kapele Nežike in njen sin Zdravko, z družinama.

Po končani slovesnosti, so domači, s pomočjo sorodnikov in krajanov za vse udeležence slavja pripravili bogato pogostitev. Za pripravo pečenih mesnih dobrot sta poskrbela kuharica Mimica Prajndl in Franci Žižek s pomočniki. V nagovoru je bil pohvaljen tudi Anton Kramberger - Tunč, ki je poskrbel za okrasitev kapele. Pohvalo pa si zaslužijo tudi domači gasilci, ki so posodili mize in klopi, ob katerih se je odvijalo prijetno srečanje.