Minule dni je v Cerkvenjaku, sredi Slovenskih Goric, potekalo veliko cerkveno slavje, saj je župnija Sv. Antona Puščavnika v Slovenskih Goricah, praznovala častitljiv jubilej – 500. letnico današnje podobe cerkve Sv. Antona Puščavnika. Večdnevno slavljenje se je pričelo z darovano sv. mašo za molitveno skupino in Župnijski Karitas, nato pa so se več kot deset dni, vse do osrednjega dogodka, praznovanja 500 letnice cerkve, vsak dan zvrstili številni dogodki in darovanja sv. maš za v župniji in občini delujoča društva. V pripravah na praznovanje so izdali tudi zbornik »Sveti Anton v Goricah, 500 let«, v katerem je predstavljena zgodovina cerkve in župnije.

Zaključek praznovanja se je začel s slavnostno akademijo, ki je potekala pred daritvijo slovesne sv. maše. Akademija je potekala v dvorani Kulturnega doma, kateri so sledili številni gostje, med njimi mariborski nadškof Alojz Cvikl, župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc, domača vinska kraljica Martina Breznik in drugi gostje. Organizatorji akademije, ki jo je vodil Primož Čuček, so pripravili bogat kulturni program, v katerem so nastopajoči v kulturnem programu, skozi igro prikazali razvoj župnije Sv. Antona Puščavnika. O zgodovini cerkve in povezanosti cerkve ter župnije z občino, je spregovoril župan Marjan Žmavc, ki je dejal, da je sodelovanje z občino in cerkvijo zelo dobro. Ob koncu akademije, so številnim zaslužnim za pripravo praznovanja podelili priznanja.

Po akademiji je v cerkvi potekalo darovanje sv. maše, ki jo je ob številnih duhovnikih iz sosednjih in drugih župnija daroval nadškof Alojz Cvikl, ki je v svojem pozdravnem nagovoru med drugim povedal: »Cerkev je trdno zidana s kamnom in opeko, a cerkev smo tudi mi, ki jo obiskujemo in utrjujemo.« Domači župnik Janko Babič je škofu zahvali, da je s svojo prisotnostjo obogatil slavje ob 500 letnici cerkve. Škofu so člani pastoralnega sveta izročali spominska darila, med drugim tudi kruh in vino. Škofu se je za obisk in darovano sv. mašo zahvalil tudi član PŽS Franc Čeh.

Poznogotska cerkev svetega Antona Puščavnika, ki je bila prvič pisno omenjena leta 1421, stoji na najvišji točki Cerkvenjaka. Enoladijsko stavbo z masivnim gotskim zvonikom odlikuje ubrana, bogato opremljena notranjščina (zlasti z oltarji). Nad glavnim portalom sta grba obrtnikov (mesarja in klobučarja), ki sta podprla gradnjo cerkve; nameščena sta bila ob njeni dograditvi leta 1546. Cerkev sv. Antona puščavnika se prvič omenja leta 1299 v zvezi s krajem, ki je ime dobil po cerkvi. Sprva je bila to podružnica cerkve Sv. Benedikta in kot takšna se navaja v listini iz leta 1446 in 1460. Cerkev je nekoč stala ob zelo pomembni poti iz Gornje Radgone na Ptuj. Tukaj je vodila pot iz Gornje Radgone na Ptuj že v rimskih časih. Začetek arhitekturne zgodovine cerkve je zaznamovala romanika. Prvotna cerkvena zgradba je bila lesena in je pogorela. Sedanja cerkvena stavba je iz let 1516-1546, vendar je bila večkrat prezidana. Nad gotskim vhodnim portalom izstopata dva kamnita grba, eden s podobo klobučarja, drugi mesarja; oba mojstra sta najverjetneje podprla cerkveno gradnjo. Cerkveno notranjščino oblikuje njena ubranost, čeprav je zelo preprosta. Njena notranja oprava je sestavljena iz različnih stilnih segmentov. Orgle na koru so stare približno 100 let. Ker je cerkev že zelo stara, se je pričela sesedati in je bila potreba obnove, ki se je pričela v letu 2003 in v tem letu je bila tudi končana. Zunanjost in notranjost cerkve je sedaj veliko lepša in prijaznejša faranom. Notranjost cerkve po prenovi sedaj krasijo tudi freske, ki so pokukale izpod prepleska. V novi preobleki je cerkev v ponos kraju, čeprav je stara pol tisočletja...