Agra 2015 – zgodba o uspehu
Končan je 53. mednarodni kmetijsko živilski sejem.
Po šestih dneh poteka, menda prvič brez dežja, se je na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni končal 53. mednarodni kmetijsko-živilski sejem „Agra 2015“. In po oceni predsednika uprave Pomurskega sejma Janeza Erjavca, je letošnji sejem Agra zgodba o uspehu, za katerega so potrebni znanje, vztrajnost in pošteno delo, vse to pa velja za podjetja in ustanove, ki so se sejma udeležili in iz njega ustvarili pomemben gospodarski, strokovni, politični in družabni dogodek. Strinjajo se s tem, poleg organizatorjev največje tovrstne prireditve v širšem okrožju, tudi 1785 razstavljalcev in okoli 130.000 obiskovalcev. Kot je povedal predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec, je sejem dokazal, da imata gospodarsko gledano kmetijstvo in pridelava hrane ter pijač bistvo večji pomen, kot je vrednost njenega družbenega proizvoda. Po strokovni plati je za sejem v prvi vrsti pomembna navzočnost ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter njenega ministra Dejana Židana, v podporo vsem, ki se ukvarjajo s kmetijskimi dejavnostmi, kar je dokaz, da je kmetijstvo in proizvodnja hrane in pijač pomembna gospodarska panoga, tako pa spodbujamo in branimo naše kmetijstvo in identiteto.Tudi ostale institucije, kot je KGZS, Zadružna zveza, Zavod za gozdove, kmetijske šole, Gospodarska zbornica Slovenije in druge, so pomembno kreirale vsebino sejma, je prepričan Erjavec.
Več kot 150 strokovnih in drugih posvetov je poskušalo odgovoriti na vprašanja, povezana z mednarodnim letom prsti in evropskim letom za razvoj, ter nagovarjalo trajnostni način kmetovanja in razvoj, ki omogoča dostojanstvo tako kmetu kot vsem, ki sodelujejo pri predelavi hrane. Erjavec je izpostavil ključni temi, ki bosta zaposlovali slovensko in evropsko politiko ter nevladne ustanove: gensko spremenjene organizme in čezatlantski trgovinski sporazum med ZDA in EU.
Skupno sporočilo politike je po Erjavcu to, da Slovenija in širša regija nima druge izbire kot ohranjanje kmetijskih površin in s tem skrb za pridelavo hrane ter da mora imeti podeželje enake ali vsaj podobne možnosti za življenje, kot jih imajo mesta, pri čemer ne smemo pozabiti na obrobje države, torej na podeželje.
„Agra, skratka, povezuje ne samo tiste, ki pridelujejo, ampak tudi potrošnike, ki se vedno bolj zavedajo pomena prehrane“, je povedal Erjavec, ki je z veseljem ugotovil, da je v „zgodbi o uspehu. sodelovalo 1.785 podjetij, podjetnikov, kmetov in institucij, ki so uspešni in želijo biti uspešni tudi v prihodnje. Za uspeh pa je potrebno znanje, vztrajnost in pošteno delo. Vse to imajo podjetja in institucije, ki so sodelovala na letošnji Agri. Kot take so znale narediti Agro kot gospodarski, strokovni, politični in družabni dogodek, ki je ponudil vse tisto kar danes lahko pričakujemo od tovrstne prireditve. Gospodarsko gledano ima kmetijstvo in proizvodnja hrane in pijač bistvo večji pomen kot pa je vrednost njenega družbenega proizvoda. To se je dokazovalo te dni tako skozi razstavni prostor kot tudi skozi strokovna srečanja in še posebej skozi obisk politike tako slovenske kot evropske. Kmetijski tehniki je bilo posvečeno največ razstavnega prostora in za najsodobnejšo tehniko, ki je bila predstavljena, stoji tudi izredno zahtevna slovenska in še posebno tuja industrija, ki si veliko obeta od novih vzpodbud v kmetijstvu in agroživilstvu“, je ob zaključku Agre dejal Janez Erjavec.
Sicer pa, tudi politika si ne more privoščiti, da bi ignorirala kmetijstvo, zato vsi tisti, ki v politiki želijo biti informirani o kmetijstvu, sejem tudi obiščejo. Letos je sejem odprl predsednik republike Borut Pahor, obiskali pa so ga predsednik državnega sveta, predsednik vlade, minister za kmetijstvo, minister za Slovence v tujini, ministrica za šolstvo, ministrica za obrambo, državni sekretarji drugih ministrstev, poslanci, župani, državni sekretarji, tuji ministri in ministrske delegacije na čelu s predsedujočim svetu Evropske unije. „Skupno sporočilo politike bi lahko strnil v misel, da Slovenija, pa tudi širša regija, nima druge izbire kot, da ohranja kmetijske površine in s tem skrbi za proizvodnjo hrane in pijač in da mora podeželje imeti enake ali vsaj podobne pogoje za življenje, kot jih imajo mesta. Letošnja Agra je bolj kot vse dosedanje postregla z bogato vsebino strokovnih razstav. Tako je govedorejsko razstavo spremljala mednarodna šola mladih rejcev, ki so se učili in naučili kako živali pripraviti za razstavo, kako jih voditi in skrbeti za njihovo počutje. S tem smo postavili razstavo na višji nivo, pa tudi samo govedorejsko branžo. Razstava avtohtonih pasem živali, ki je bila posvečena štirim vrstam, lipicancem, krškopoljskemu prašiču, bovški ovci in drežniški kozi je ponudila vse vsebine in koristi teh živali. Raziskovalni center za konjerejo Krumperk je v sodelovanju z Lipico ponudil vse razsežnosti svojega dela z lipicanci“, ocenjuje prvi mož Pomurskega sejam d.d.
Veliko novosti je letos ponujal vzorčni nasad. Skoraj dokončno obliko je dobila ekološka hiša iz slamnatih bal, na gozdni učni poti je predsednik države posadil gorski javor, za zeleno oživljanje zemlje in prsti je bila na voljo sejemska njiva, poleg več kot tristo rastlin Biotehniške šole Rakičan je bil na novo posajen vrt z konopljo, lanom in hmeljem, pozornost pa sta pritegnila tudi samooskrbni in permakulturni vrt. Pomembna so tudi tekmovanja in demonstracije različnih del in strojev, med katerimi je prav gotovo osrednja namenjena gozdarstvu in varnem delu v gozdu, med katera sodi tudi državno prvenstvo sekačev. Sejem Agra skratka povezuje ne samo tiste, ki proizvajajo hrano in pijače, ampak tudi potrošnike, ki se vedno bolj zavedajo pomena prehrane in ne nazadnje tudi narode na stičišču štirih držav, kar posebej potrjuje že 47. srečanje avstrijske Štajerske in Slovenskih goric na sejmu.