Na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni se je včeraj, v soboto začel 53. mednarodni kmetijsko-živilski sejem „Agra 2015“. Na skoraj 70.000 kvadratnih metrov odprtih in zaprtih sejemskih površin, se do četrtka, 27. avgusta predstavlja kar 1785 razstavljalcev iz 30 držav z vseh celin. Tako je mestece na reki Muri te dni dejanska prestolnica kmetijstva, gozdarstva in živilstva, ne le srednje in jugovzhodne Evrope, temveč celotne EU. Kljub krizi in težavam, ki se še vedno čutijo zlasti v kmetijstvu in živilstvu, je prireditev v Gornji Radgoni, dejanski sejem presežkov. Sam sejem, na katerem, kot je nekdo hudomušno pripomnil, plapola 30 državnih zastav, torej dve več kot na sedežu EU v Bruslju, se predstavljajo podjetja in ustanove iz 30 držav (Avstralija, Avstrija, Belgija, Bosna in Hercegovina, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Hrvaška, Indija, Irska, Italija, Japonska, Kitajska, Luxemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Švedska, Švica, Turčija, Velika Britanija, Združene države Amerike), ponuja vrhunsko tehnologijo, mehanizacijo in opremo za kmetijstvo ter prehransko industrijo, najboljšo lokalno in regionalno prehrano, vina ter ekološke pridelke, najboljše rejne živali, od perutnine do drobnice, prašičev, govedi, konj... Ob vsem tem pa ne preseneča misel, da se je letošnji „sejem presežkov“ začel kot v najboljših časih.

V navzočnosti številnih domačih in tujih gostov, razstavljalcev in obiskovalcev, je 53. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Odprl predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je bil tudi slavnostni govornik, na slovesnosti pa so spregovorili tudi: Janez Erjavec, predsednik uprave Pomurskega sejma, Stanislav Rojko, župan občine Gornja Radgona, Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, Mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter podpredsednik vlade RS, ter Fernand Etgen, Miniseter za kmetijstvo, vinogradništvo in varstvo potrošnikov Velikega vojvodstva Luksemburg in predsedujoči Svetu za kmetijstvo in ribištvo EU.

Predsednik Borut Pahor je v nagovoru ugotovil, da se niso uresničile napovedi s preloma tisočletja, da naj bi ta sejem in podobne sejemske prireditve izgubili svoj čar in postali presežni, in to zato, ker ne ta ne drugi sejmi niso zgubili tistega, česar pravzaprav nobena nova tehnologija ne more dati, to je omogočiti pravega človeškega stika. Kot je nadaljeval, mu je sredi 90. let na robu seje DZ Feri Horvat dejal, da je, če se je namenil delati državno politiko, čas, da začne obiskovati radgonski sejem, ker je pravo mesto za to, da nekdo, ki ga zanima državna politika in želi prevzeti odgovornost zanjo, poskuša razumeti pomen kmetijske politike širše, kot se to zdi v javnosti. „Mislim, da je to tudi glavno sporočilo tega sejma, da je zato tako obiskan in od tod izvira njegov pomen tudi danes. Namreč, njegova sporočilna vrednost tako strokovni javnosti kot najširši javnosti, da je Slovenija v nekem smislu posebna dežela v tem, da polovica prebivalstva živi na podeželju in polovica v mestih, da se mi kot država ne trudimo, da bi to razmerje spremenili v prid urbanega, da tudi želimo, da tako ostane in da od tod izvira nenadomestljiva vloga in s tem naloga države, da poskrbi za to, da ta polovica, ki ostaja na podeželju, in skrbi zanj, tako v socialnem, kulturnem kot tudi nacionalnem smislu, uživa vsaj približno enako kakovost življenja, kot ga tista, ki živi v urbanem okolju“, je uvodoma povedal Pahor.

Ob tem da, kot je opozoril, ni poznavalec kmetijske politike, Pahor meni, da se država trudi razumeti svojo nalogo in odgovornost. „Moja presoja je, da slovenska kmetijska politika poskuša po svojih najboljših močeh odgovarjati na dileme stiske, priložnosti, tistih, ki od nje živijo, in navsezadnje vseh nas. V tem smislu se mi zdi, da zasluži podporo, ker ni v lahkem položaju, razume, da je tukaj deljena odgovornost med državo na eni strani in vsemi tistimi, ki živijo na podeželju, zlasti pa tistimi, ki se s kmetijstvom kot gospodarsko dejavnostjo ukvarjajo“. je povedal predsednik Pahor in nadaljeval, da se zavedamo, da moramo tistim, ki živijo od kmetijstva, pomagati s sodobnimi principi državne intervencije, ker brez tega takih pričakovanj, da bi bila kakovost življenja na podeželju enako visoka kot v urbanih središčih, ne bomo dosegli. Vendar pa morajo tudi kmetijci vedeti, da dolgoročno ni vzdržno živeti samo od državne intervencije, ampak se je treba truditi za konkurenčnost, in kolikor lahko presodim, se mi zdi, da se v tem smislu vsi akterji trudijo za to.

Minister Dejan Židan je povedal, da je bila Slovenija ena prvih držav EU, ki je začela izvajati novi program razvoja podeželja, ki ji prinese letno 300 milijonov evrov. „Večina evropskih držav te odločbe ni dobila, v tem trenutku se v Sloveniji izvaja nova kmetijska politika, na nekaterih področjih, kot sta sadjarstvo in zelenjadarstvo, iščemo dodatne rešitev za poenostavitve oziroma bistveno manj administriranja“, je povedal Židan in dodal, da smo uspeli registrirati čez 15 tisoč dopolnilnih dejavnosti, s katerimi se ukvarja nekaj manj kot 5 tisoč kmetij, kmetija pa lahko zdaj počne veliko več, prvič tudi pri socialni zaščiti ljudi. „Letos nam je uspelo nekaj, za kar smo se borili mnogo let, da kmet več prisilno ne vodi knjigovodstva, pač pa se lahko samostojno odloči, ne glede na velikost, ali želi voditi računovodstvo ali ne, s tem pa smo razbremenilo več kot tisoč kmetij“.

Mag. Židan je opozoril, da so pred nami nekatera tveganja in poudaril, da evropski kmetijski prostor preprosto ni zakuhal krize v Ukrajini in da sektor pridelave hrane za to krizo resnično ni kriv, večino posledic ruskega embarga pa nosi kmetijstvo. Zato ta sektor pričakuje, da se rezervni skladi EU porabijo za pomoč kmetijcem in prehranski industriji ter da tisti, ki so krizo zakuhali, ta sredstva odobrijo. Za 7. septembra je po besedah Židana Fernand Etgen, predsedujoči Svetu za kmetijstvo in ribištvo EU, sklical izredno srečanje evropskih kmetijskih ministrov z Evropsko komisijo, ker pričakujejo realne ukrepe za pridelavo mleka in za druge sektorje. Židan je še opozoril, da svetovno leto prsti ni slučajno, saj vemo, da število prebivalcev narašča, da je lačna milijarda ljudi, osnova za pridelavo hrane pa je zemlja, vendar so zemljišča v nevarnosti zaradi erozije, zaraščanje in kontaminacije. Zaradi slednje izvajamo nov program razvoja podeželja, okoljski program pa je prvič izrazito usmerjen na območja, kjer je najbolj intenzivno kmetovanje, ker so tam največja tveganja za kontaminacijo. Nenačrtovana gradnja je dokončna izguba zemljišč, v Sloveniji so zdaj velike želje za gradnjo na najboljših zemljiščih, ministrstvo pa s stališča, da je zemljišča treba varovati, ne bo spremenilo, potrebuje pa podporo pri varovanju kmetijskih zemljišč, je še povedal Židan. Ki je spomnil tudi na zavedanje, da je treba kupovati lokalno hrano, kar pomeni, da ima pridelovalec in predelovalec stalnega kupca, ki išče njegov izdelek, vsi pa se moramo zavedati, da smo končni kralj kupci, katerih želje bo upošteval vsak trgovski sistem.

Predsedujoči Svetu za kmetijstvo in ribištvo EU ter luksemburški minister za kmetijstvo, vinogradništvo in zaščito potrošnikov Fernand Etgen je napovedal, da bodo težave kmetijskega sektorja ministri EU kmau začeli reševati na izrednem srečanju kmetijskih ministrov z Evropsko komisijo, od katere pričakujejo realne ukrepe. V svetu pa naj bi veliko pozornosti namenjali tudi ekološki pridelavi, podnebnim spremembam, varovanju prsti, varnosti hrane in gensko spremenjenim organizmom. Etgen je po ogledu Agre povedal, da je nad sejmom navdušen, saj ponuja veliko kakovostnih izdelkov, kar je pomembno za našo prihodnost, da se bomo uspeli uveljaviti na globalnem trgu, da bomo imeli kakovostne izdelke in tudi ustrezno pripravljeno regulativo za te izdelke, tako da bomo lahko zares delali za državljane.“To je tisto, za kar si prizadevamo v okviru naše evropske politike v EU, da pokažemo, kaj lahko naredi pridelovalec v sozvočju z naravo in s tem bomo lahko zagotovili našo prehrambeno varnost za prihodnost“,je dejal Etgen, ki je dodal, da se moramo soočiti z ekološkimi izzivi kmetovanja, navdušili pa so ga tudi pridelovalci, ki se identificirajo s svojimi izdelki in jih pridelujejo z veliko strasti.

Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec je v nagovoru dejal, da kljub vse prej kot idealnemu stanju v slovenskem kmetijstvu in gospodarstvu sejem kaže optimistično podobo. Tudi 53. Agra je največji gospodarski, strokovni, politični in družabni dogodek v tem delu Evrope, pri čemer se odziva na aktualno dogajanje, med drugim tudi letošnjemu letu prsti, ki je sodobnemu človeku samoumevna in zato mnogokrat prezrta dobrina. Radgonski župan Stanislav Rojko je poudaril, da s sejmom živijo tudi domačini, Cveto Zupančič iz Kmetijsko-gozdarske zbornice je opozoril, da moramo zaščiti domači trg pred novimi lastniki, ki vedno znižajo stroške in povečajo dobiček. Peter Vrisk iz zadružne zveze pa je poudaril, da naj bi družinskih kmetijam omogočili razširiti površine z državno zemljo, saj se jim zdaj računica na kmetijah ne izide, čeprav delajo na njih tri generacije.

Kot rečeno, na odprtju sejma so prisostvovale številne tuje delegacije in visoki predstavniki: dr. Christian Brawenz, kmetijski ataše Avstrije, Mirko Šarović, minister za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH, dr. Boris Pašalić, pomočnik ministra za kmetijstvo Republike srbske, Vassil Groudev, kmetijski državni sekretar Bolgarije, Nicos Kouyialis, minister za kmetijstvo Cipra, Giuseppe Cacopardi, generalni direktor Italijanskega ministrstva za kmetijstvo,Memli Krasniqi, kmetijski minister Kosova, Vilius Martusevicius, državni sekretar Litve, dr. István Nagy, državni sekretar iz Madžarske, predstavnik Makedonije, Dr. Volker Matzeit , predstavnik nemškega Zveznega ministrstva, Daniel Constantin, minister za kmetijstvo Romunije, Snežana Bogosavljević Bošković, ministrica za kmetijstvo Srbije, Juraj Migaš,veleposlanik Slovaške ter visoki goste iz Slovenije.

Kakorkoli že, AGRA vabi s predstavitvami vrhunske mehanizacije in opreme za kmetijstvo, gozdarstvo in živilsko predelavo ter z najkakovostnejšo lokalno in regionalno prehrano, vini ter ekološkimi pridelki še vse do 27. avgusta. Obiskovalci si lahko ogledajo razstave govedi, konj, prašičev, drobnice, avtohtonih pasem domačih živali, čebelarstva, perutnine, malih živali in rib v ribniku. Obiščejo lahko osrednji sejemski vrto, njivo z avtohtonimi rastlinami in prikazom zelenega gnojenja, samooskrbni družinski ekološki vrt, permakulturno – biodinamični vrt, gozdno parkovni nasad… Agra poučuje in zabava s strokovnimi nasveti, nastopi študentov z lipicanskimi konji, jezdenjem in vožnjo s kočijo za obiskovalce, revijah živali na maneži in ustvarjalnimi delavnicami za najmlajše, z Agrino kuhinjo, s Tuševimi pokušnjami jedi iz največjega Slovenskega lonca na svetu ter dobrot iz slovenske keramike…

Ponedeljek, bo razen tega še posebej postregel z revijo ljutomerskih kasačev in z zabavno prireditvijo za otroke v organizaciji Radia Murski val in Vestnika. V torek bo še bogato vinarsko dogajanje s številnimi pokušnjami vin. Sreda prinaša predstavitev posameznih pasem drobnice s strokovnim komentarjem ter prikaz striženja ovc in dela pastirskih psov. Četrtek, 27.8.2015 pa je posvečen ekološkemu kmetijstvu. Strokovnim posvetom na teme ekološke pridelave bo v permakulturno – biodinamičnem vrtu sledilo kuhanje enolončnice iz ekološko pridelane slovenske zelenjave, ki jo bodo seveda lahko obiskovalci tudi poskusili ob pristnem domačem kruhu slovenskih ekoloških kmetij...