Murska Sobota – Čeprav stroka že leta potrjuje, da je azbest sila hud okoljski in zdravstveni problem, in je zaradi njega umrlo veliko Slovenk in Slovencev, se še vedno ni veliko naredilo pri reševanju te problematike. Težko je bilo že prej, v sedanji krizi, ko je denarja za reševanje pereče problematike še manj, težko pričakujemo hitro rešitev. Azbest je sicer skupno ime za vrsto naravnih mineralnih vlaken. Ima zelo dobre in uporabne lastnosti, zato so ga v preteklosti zelo veliko uporabljali v industriji in v gradbeništvu. Poznamo okoli 3000 izdelkov, ki vsebujejo azbest, kot na primer azbestno cementne strešne in fasadne plošče, vinilne in asfaltne talne azbestne obloge, strešna lepenka, različni stenski in stropni ometi, izolacijske plošče, tesnilne in izolacijske mase, smole, lepila, kiti, paste, vodovodne in kanalizacijske cevi, zbiralniki za vodo, zavorne obloge, sklopke, različne tkanine...
Uporaba azbesta je v Sloveniji od leta 1996 dalje prepovedana. Z zakonom je bila ukinjena proizvodnja azbestno cementnih izdelkov ter uvedeno postopno nadomeščanje druge azbestne proizvodnje z neazbestno. „Azbest, ki se nahaja v naših domovih in zgradbah, postane nevaren, ko se material poškoduje, je dotrajan ali pa se zaradi neprimernega ravnanja z njim začnejo azbestna vlakna sproščati v zrak. Zlasti azbestno cementni izdelki, ki so pod vplivom vremenskih sprememb, se postopno razgrajujejo zaradi kislega dežja, sprememb temperature, vetra in delovanja mikroorganizmov. Vlakna, ki se sproščajo, lahko predstavljajo nevarnost za naše zdravje. Pri vdihavanju pridejo globoko v pljuča in lahko povzročajo vnetje in brazgotinjenje pljuč (azbestozo) ter raka. Med prvo izpostavljenostjo in pojavom znakov bolezni lahko mine več let, tudi več desetletij“, pravi Majda Pohar, dr. med., spec. higiene na Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Murska Sobota, kjer so pripravili posebno strokovno konferenco, katere namen je bil širši javnosti predstaviti posledice azbesta in azbestnih odpadkov na zdravje in okolje, preventivne ukrepe, s katerimi lahko ljudi in naravo obvarujemo pred škodljivimi vplivi te nevarne snovi ter informacije in znanje o pravilnem ravnanju z azbestom.
„V Sloveniji smo še vedno priča neprimernemu ravnanju z odpadnim azbestom. Zato je potrebno osveščanje prebivalstva o pravilnem ravnanju z azbestom. Zato želimo opozoriti na nevarnost, ki jo izdelki z azbestom še vedno pomenijo za ljudi in okolje ter tako zmanjšati posledice izpostavljenosti“, pravi dr. Poharjeva in dodaja, da so najpogosteje uporabljeni izdelki, ki vsebujejo azbest, azbestno-cementni strešniki in fasadne plošče ter talne obloge. Pri odstranjevanju in zamenjavi tovrstnih izdelkov je treba ravnati zelo previdno in v skladu z navodili za varno odstranjevanje izdelkov. Prav tako je treba pravilno in varno ravnati pri odlaganju odpadkov, ki vsebujejo azbest. Podrobne informacije o pravilnih delovnih postopkih so objavljene na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja RS.
Te dni so tudi člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na svoji 17. seji na sedežu DZ, razpravljali o problematiki ravnanja z nevarnimi azbestnimi odpadki v Sloveniji. Poleg članov odbora so na sejo bili vabljeni tudi predstavniki iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Inšpektorat RS za delo, Inštitut za varovanje zdravja, UKC Ljubljana, Inštitut za medicino dela, prometa in športa, Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Komunala, javno podjetje d.o.o. Murska Sobota, Sekcija kleparjev in krovcev pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije, društvo OZA obolelih zaradi azbesta in Zveza SABS sindikat obolelih zaradi azbesta ter ZZV Murska Sobota. Predstavniki ZZV Murska Sobota so predstavili izsledke svoje strokovne konference o azbestnih odpadkih, na kateri so širši javnosti predstavili posledice azbesta in azbestnih odpadkov na zdravje ljudi in okolje, preventivne ukrepe, s katerimi lahko ljudi in naravo obvarujemo pred škodljivimi vplivi te nevarne snovi ter podali informacije in znanje o pravilnem ravnanju z azbestom.
„Želeli smo opozoriti na nevarnost, ki jo izdelki z azbestom še vedno pomenijo za ljudi in okolje ter tako zmanjšati posledice izpostavljenosti. Na seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje so poslanci obravnavali problematiko ravnanja z nevarnimi azbestnimi odpadki v Sloveniji. Po strokovni predstavitvi predstojnice Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana, asis.dr. Metode Dodič Fikfak o azbestnih odpadkih in zdravstvenih posledicah nepravilnega ravnanja z njimi ter po razpravah vabljenih gostov in poslancev, je bilo sprejeto sedem sklepov Odbora, ki so zanimivo, bili 100 % izglasovani“, nam je razložila Jožica Goričanec, dipl. san. Ing., vodja enote za zdravstveno ekologijo in higieno prehrane ZZV Murska Sobota
Stroka je sploh bila zadovoljna, da so soglasno bili sprejeti sklepi, kot so: Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje (Odbor) poziva Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, da čim prej pripravi konkretne rešitve za izboljšanje sistema na področju ravnanja z azbestnimi odpadki; Odbor ugotavlja, da je odlaganje nevarnih azbestnih odpadkov sicer urejeno, vendar je višina stroškov, ki jih v ta namen morajo plačati občani, različna po posameznih občinah, zato predlaga MKO, da za vse prebivalce Slovenije poenoti pogoje za odstranjevanje in odlaganje odpadkov, ki vsebujejo azbest; Odbor predlaga, da se preučita možnost, po katerima bi bilo odlaganje azbestnih odpadkov na vseh odlagališčih v Sloveniji brezplačno, odstranjevanje nevarnih azbestnih odpadkov pa subvencionirano; Odbor predlaga, da se poostri nadzor nad ravnanjem z azbestnimi odpadki in poziva MKO, da sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja na tem področju; Odbor ocenjuje, da je med prebivalci Slovenije poznavanje materialov, ki vsebujejo azbest, zaščitnih sredstev in varnega načina dela pri ravnanju s temi materiali pomanjkljivo, zato predlaga Vladi in lokalnim skupnostim, da začnejo z akcijo ozaveščanja prebivalstva o nevarnosti rabe in rokovanja z azbestom, predvsem z azbestnimi odpadki; Odbor predlaga Vladi, da dopolni nacionalne smernice za azbest, ki so bile narejene leta 1999 z vključitvijo zdravstvenega, socialnega in delovno-pravnega in okoljskega vidika te problematike za obdobje 2000 – 2013.