Da Mura ne bi spet poplavljala...

Temeljni kamen za obnovo protipoplavne zaščite obeh Radgon.
Ob 60. obletnici sporazuma o reki Muri in 25. obletnici Stalne slovensko-avstrijske komisije za Muro so v avstrijski Radgoni (Bad Radkersburg), pri novem urejenem obrežju reke Mure z obnovljenim mostom, na prostoru z imenom Grazertorplatz, kjer že stoji znamenje iz leta 1976, položili temeljni kamen za začetek velikih obnovitvenih del v vrednosti 7,5 milijonov evrov. Gre za konkretno zaščito obeh mest (Radgon) ob reki Muri pred poplavami, saj je obstoječa protipoplavna zaščita potrebna obnove. V primeru velikih poplav, kakršne so bile leta 1965, bi bila najverjetneje povzročena škoda v višini do 70 milijonov evrov.

Slovesnosti v Bad Radkersburgu, katero so popestrili dijaki Glasbene šole Bad Radkersburg ter učenci tamkajšnje osnovne šole, so se udeležili tudi Lidija Stebernak in dr. Mitja Bricelj s slovenskega ministrstva za okolje in prostor in trenutno predsedujoči stalni slovensko - avstrijski komisiji, dr. Kondrad Stania ter Michael Esterla z avstrijskega zveznega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, župana iz obeh Radgon Stanislav Rojko in Heinrich Schmidlechner. Dela bo izvajalo podjetje Terrag – Asdag, in sicer od letošnjega julija do jeseni leta 2017. Gre za protipoplavno zaščito oziroma obnovo nasipa Bad Radkersburg (Radgona)- Halbenrain v dolžini 9,7 kilometrov, hkrati pa bo obnovljen in zvišan tudi protipoplavni zid na slovenski strani - vrednost teh del je 1,5 milijona evrov.

Po poplavni katastrofi leta 1965 so pristojne službe začele načrtovati protipoplavno zaščito za občini Radkersburg in Halbenrain. Julija 1976 – torej pred 40 leti – so bila gradbena dela za 10 km dolg protipoplavni nasip zaključena. Leta 2000 so novi izračuni pokazali, da po današnjih merilih za stoletno vodo zaščita ni več podana. Nasip je treba na več mestih zvišati za do 50 cm. Pri visoki vodi se je v zadnjih letih pokazalo, da nasip na več mestih prepušča. To pomeni, da obstaja povečano varnostno tveganje. Študija Tehniške univerze v Gradcu je pokazala, da lahko v primeru poplavljanja protipoplavnega nasipa nastane potencialna škoda v višini blizu 70 milijonov evrov. Zato je avstrijska stran po sklepu komisije za Muro leta 2008 začela načrtovati obnovo obstoječega protipoplavnega nasipa. Poleg zvišanja nasipa na zaščitno raven stoletne vode je poudarek na gradnji betonske tankostenske diafragme, ki bo po eni strani zagotovila tesnost nasipa in na drugi povečala stabilnost. Na območju termalnega kopališča v Bad Radkersburgu bo zgrajen umetni mrtvi rokav, ki bo omogočal dostop do reke.

Dela bo izvedlo podjetje Terrag-Asdag, začenši z julijem 2016 in s predvidenim zaključkom jeseni 2017. Skupni stroški za obnovo nasipa znašajo 6 mio. evrov. Projekt financirajo Avstrija iz zveznega proračuna v obsegu 98,5 odstotka ter občini Bad Radkersburg in Halbenrain v obsegu 1,5 odstotka. Čas gradnje je 18 mesecev, izkop zgornje plasti in rekultivacija pribl. 90.000 m²; Nasipni material: približno 52.500 m³; Tankostenska diafragma: približno 43.000 m²; Cestogradnja, nevezana: približno 32.000 m²; Vgradnja kamnitega materiala: približno 3600 ton; Betonska gradnja: približno 425 m³; Armirano jeklo: približno 23.000 kg.

Komisija za Muro

Že leta 1926 je prišlo do prvega sporazuma o sodelovanju ob Muri med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) ter Republiko Avstrijo (sklenjen je bil Mariborski sporazum). Ratifikacija sporazuma med Republiko Avstrijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo o vodnogospodarskih vprašanjih za mejni tok Mure in mejnih vodah Mure leta 1956 je bila pogodbena osnova za sodelovanje ob Muri. Sporazum o Muri obsega tako vidike obrambe pred visoko vodo kot tudi vidike izrabe vodne energije, izvedbo melioracije, vodno oskrbo, odpravljanje posledic onesnaženja z odpadnimi vodami kot tudi obratovanje brodov in gradnjo mostov. Potem ko je Slovenija leta 1991 razglasila neodvisnost, je bilo tudi bilateralno sodelovanje ob Muri na novo urejeno. Prevzete so bile naloge, navedene v Sporazumu o Muri iz leta 1956. Bilateralna komisija za vodnogospodarska vprašanja se od leta 1991 imenuje Stalna slovensko-avstrijska komisija za Muro. Jubilejno, 25. zasedanje komisije za Muro bo oktobra 2016 v Ljubljani...