Murska Sobota – Na pobudo Ministrstva za kmetijstvo in okolje se po vsej Sloveniji vse od konca avgusta izvajajo dnevi odprtih vrat, kjer lokalni pridelovalci, predelovalci in zadruge odpirajo svoja vrata za splošno javnost, da s tem pokažejo ter dokažejo, da je lokalna hrana izjemno kakovostna in si zasluži zaupanje potrošnikov. Zadnji vikend septembra sta svoja vrata odprli tudi Šunkarna Kodila v Markišavcih pri Murski Soboti in Čebelarstvo Tigeli v Krapju pri Veržeju. Obiskovalcem, ki so si lahko ogledali postopek zorenja priznane prekmurske šunke je Janko Kodila povedal, od kje izvira odličnost njihovih izdelkov: »Kvaliteto predelanega mesa zagotavljamo s kratkimi dobavnimi verigami. Za kvaliteto končnih izdelkov pa je ključno tudi to, da prekmurske šunke zorijo pod slamnato streho v zorilnicah z ilovnatimi ometi, ki zagotavljajo najbolj enakomerno sušenje mesa.« Na dan odprtih vrat so v Šunkarni Kodila obiskovalcem ponudili strokovno vodeni ogled zorilnic šunke, ki se sušijo in zorijo pod slamnato streho obdani z lesom in ilovnatimi ometi. Obiskovalci so se prepričali, kako poteka predelava mesnin in preizkusili okusne prekmurske specialitete.
V Šunkarni Kodila zagotavljajo kakovost svojih izdelkov s kratkimi dobavnimi potmi, saj sodelujejo z rejci iz lokalnega okolja, ki zagotavljajo prašiče pitane na višjo težo, kar zagotavlja kvalitetno surovino. »Kvalitetnemu mesu domačega porekla dodamo samo sol in začimbe, sušene mesnine so dimljene z bukovimi drvi in žagovino na odprtem ognjišču,« je obiskovalcem na ogledu pojasnil Janko Kodila.
Dneva odprtih vrat se je udeležil tudi Matjaž Kočar z Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki je spregovoril več o označbah kakovosti živil in o pomenu kratkih dobavnih poti od pridelave do potrošnje hrane: »Sistem spremljanja kakovosti živil in pridelave je zasnovan tako, da potrošnikom omogoča zagotovilo, da to živilo izhaja iz določenega okolja, je kakovostno in varno.« Spregovoril je tudi o pomembnosti kratkih dobavnih verig, ki poleg kakovosti zagotavljajo tudi podporo lokalnemu gospodarstvu in regionalni razvoj.
Na Čebelarstvu Tigeli so se obiskovalci dneva odprtih vrat sprehodili skozi čebelarski muzej in spoznali zgodovinsko plat pridelave medu, se naučili pravilnega točenja medu, videli zeliščni vrt, učni čebelnjak in preizkusili okusne medene specialitete. Na ogledu je Dragica Tigeli obiskovalcem pojasnila, kako zagotavljajo kakovost pridelanega medu: „Pridelava medu v našem čebelarstvu poteka na način kot ga izberejo čebele. Mi lahko pomagamo le tako, da sledimo zahtevam posamezne čebelje družine in da z našo pomočjo hitreje izdelajo satovje za pridelavo medu. Skratka, pomembno je, da mi sledimo zahtevam posamezne čebelje družine in njihovemu aktivnemu delovanju“. Vsakršno točenje medu tudi vnaprej načrtujejo, saj je to zelo pomembno kakšen bo med in kakšna bo njegova kakovost. Dragica Tigeli je tudi povedala nekaj zanimivosti o čebelah in pridelavi medu. Večja čebelja družina namreč pridela okrog 40 kg medu na panj, za 1 kg akacijevega medu pa je potrebno kar 120.000 poletov, kar pomeni 4 milijone obiskov cvetov. Kako hitre znajo biti čebele pa je pojasnila s številkami: »Čebela leti s hitrostjo 24km/h med vračanjem v panj pred dežjem pa doseže tudi do 40 km/h.«
Dneva odprtih vrat na Čebelarstvu Tigeli se je udeležila tudi Lidija Lipič Berlec z Direktorata za kmetijstvo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki je predstavila značilnosti lokalno pridelanega medu in njegove prednosti: »Slovenci smo že od nekdaj narod čebelarjev. S svojim večnamenskim poslanstvom čebelarstvo pomembno vpliva tudi na druge kmetijske panoge, kar je najpomembneje, vpliva tudi na ohranjanje naravnega ravnovesja in kakovosti okolja,« je poudarila v svojem govoru, kjer je poudarila zagotavljanje varnosti preskrbe s hrano: »Slovenija je edina članica EU, ki je svojo avtohtono vrsto čebel, kranjsko sivko, zaščitila. Najpomembnejši vplivi na okolje so zagotovo opraševanje rastlin in s tem posledično vpliv na obseg pridelkov rastlin v kmetijstvu in o kontroli nad pridelavo se vrši eksterni in interni nadzor kakovosti, čebelarstvo mora potekati v skladu s smernicami dobrih higienskih navad, ki so osnovane na načelih sistema HACCP.«