Uspešna „udarniška akcija“ na Meleh pri Gornji Radgoni, kjer so predvsem pospravljali posledice nedavne ujme Med tistimi, ki jih je v Pomurju najbolj prizadelo nedavno orkansko neurje je gotovo tudi manjše družinsko podjetje Vrtnine Klement d.o.o. z Melov pri Gornji Radgoni, ki je s pridelavo vrtnin s sto sadikami paprike pričelo leta 1993. V 15 letih je preraslo v pomembno branžno podjetje z letno proizvodnjo 66.000 sadik paprik in 1.200 sadik paradižnika na 34.000 m2 pokritih površin. Za potrebe skladiščenja imajo urejenih tudi 100 m2 lastnih hladilnih površin. Zaposlujejo štiri osebe za nedoločen in osem za določen čas (sezonsko delo do osem mesecev na leto). Z zelenjavo in sadjem redno oskrbujejo večino prleških šol, nekaj šol v Prekmurju, menze, gostinske lokale in manjše trgovine, kar 80% proizvodnje paprike pa izvažajo v sosednjo Avstrijo. V nedeljo, 13.7.2008, je ob 16 uri močno neurje z orkanskim vetrom, točo in močnimi nalivi uničilo 55 % vseh rastlinjakov in vso proizvodnjo. Veter je porušil 18.000 m2 visokih tunelov in 36.000 sadik paprike v polni rodnosti. Naslednje jutro pa je vse dokončala še toča, kakršne na radgonskem območju ne pomnijo.
Delno poškodovan je bil tudi preostali del rastlinjakov in približno 20 % pridelka v njih. Obe komisiji (za pridelek in za objekte), ki sta škodo ocenjevali, še nista zaključili s svojim delom. Groba ocena znaša okrog 280.000 €. Brez pomoči s strani države, bodo morali odpustiti najmanj 60 % zaposlenih, saj ne bodo zmogli pokrivati stroškov davkov in prispevkov. Objektov in zelenjave v objektih niso imeli zavarovanih, ker zavarovalnice rastlinjakov (visokih tunelov) ne zavarujejo, z izgovorom, da niso stabilni gradbeni objekti. Prav tako ne zavarujejo sadik v njih, saj so pokrite in so s tem že zaščitene. Za podjetje je nujno potrebno poiskati ustrezno rešitev kot vzorčni primer, tako da bo lahko nadaljevalo z obstoječo proizvodnjo. Od njegovega obstoja je neposredno odvisnih 12 delavcev z družinami, posredno pa še od 15 do 20 ostalih pridelovalcev, ki tržijo zelenjavo in sadje preko tega podjetja. Kot nam je povedal direktor podjetja Drago Klement, sedaj dejansko ne vedo kaj in kako naprej, saj poleg drugega morajo odplačevati tudi kredite, letos pa zagotovo ne bo nobenega prihodka. Vprašanje pa je tudi kako se opomoči tudi za prihodnje.
Toda, kot je pri nas običaj ponesrečenci najpogosteje ne ostanejo na cedilu, in tako bo gotovo tudi pri v primeru Klementovih, čeprav preseneča dejstvo, da prva urgentna pomoč iz države, sploh ne omenja občino Gornja Radgona. Kljub temu, v želji, da bi Klementovim vsaj malo omilili težave, se je zadnjo julijsko soboto na Klementovem gruntu zbralo veliko število ljudi, ki so poskusili vsaj malo popraviti rastlinjake, pospraviti kar je še ostalo ter postoriti še kaj kar je bilo potrebno. „Udarniške akcije“ se je udeležilo okoli 50 predvsem gasilcev z radgonskega območja, radgonskih skavtov, ter domačinov z Melov, ki so bili pripravljeni pomagati nesrečni družini. „Žal se tukaj ne more veliko popraviti, saj je vse uničeno in zato so ti dobri ljudje lahko samo pospravljali ostanke neurja. Predvsem smo vso uničeno konstrukcijo morali razžagati na manjše kose, da jo lahko odpeljemo na odpad. Enako je tudi s plastiko in vsem drugim. Žal je tudi predelek tukaj popolnoma uničen“, nam je žalostno razlagal Drago Klement, ki je bil hvaležen vsem, ki so prišli pomagati, saj denarja za plačilo opravljenega dela nimajo.
Pred pričetkom akcije je prisotne gasilce, pod vodstvom Štefana Farteka, in skavte, pod vodstvom Marka Bratuša, nagovoril tudi radgonski podžupan Vinko Rous. Predvsem jim je zahvalil za pomoč nesrečni družini Klementovih, kateri so kot je dejal Rous, neurje povzročilo največjo škodo. Sam je dodal, da bi občinski svet na naslednji seji odločal tudi o tem, kako pomagati Klementovim.
ŽELELI BI NADALJEVATI DEJAVNOST....
Omenjeno neurje s točo je Klementovim dejansko povzročilo velikansko škodo. Ostali so brez rastlinjakov, brez okrog 100 ton paprike, ter praktično brez prihodnosti. Najhujše je, da imetja niso imeli zavarovanega. „Večje objekte na teh kmetijskih površinah, ki jih tokratno neurje ni poškodovalo, smo imeli zavarovane, rastlinjakov pa ne. Zavarovanih nismo imeli, ker so nam v zavarovalnicah trdili, da se takšnih objektov ne da zavarovati. Enako da se v takšnih objektih ne da zavarovati niti predvideni pridelek, ker da je že zaščiten“, je povedal 36-letni Drago Klement, ki ga v času neurja ni bilo doma. „Bil sem v Ljutomeru, ko pa sem se vrnil domov, nisem mogel verjeti. Po pripovedovanju očeta Ludvika je v kratkem času nastalo pravo razdejanje“, je dodal Klement, ki mu je ostalo še okrog 30 tisoč sadik paprike v nepoškodovanih objektih.
„Vsekakor želimo obdržati dejavnost pridelave zelenjave, vendar si sedaj želimo pomoči države oziroma posameznih ministrstev. Od pridelave zelenjave ima pri nas plačo dvanajst zaposlenih, zato nam morajo nekako pomagati“, prosi Klement, ki so ga takoj po neurju obiskali tudi predstavniki radgonske občine. „Vsekakor lepa gesta občine Gornja Radgona, vendar razen moralne podpore mi v tem trenutku drugače ne morejo pomagati. Treba bo počakati, da se z dopusta vrne radgonski župan Anton Kampuš, morda nam bo z njegovo pomočjo uspelo "potrkati" na prava vrata“, upa nesrečni pridelovalec paprike, ki bi si želel predvsem ugodnega kredita oziroma bančne garancije, s katero bi postavil nove rastlinjake in nadaljeval pridelavo.