Na predlog strokovnega sveta zdravstvene nege, je direktor soboške bolnišnice Bojan Korošec, dr. med., potrdil kandidaturo Metke Lipič Baligač za nov mandat pomočnice direktorja za področje zdravstvene nege Splošne bolnišnice Murska Sobota. »Izvajanje procesa zdravstvene nege v smislu vodenja kakovosti, terja od nas stalen dvig zadovoljstva naših odjemalcev, ustanoviteljev in širšega družbenega okolja. Izzivi v zdravstvenih zavodih, ki želijo doseči dolgoročno učinkovitost in uspešnost, so zlasti v potrebi po povečanju kakovosti znanja, predvsem kompetenc, po stalni prenovi, izboljševanju in prilagajanju svojih procesov«, je ob imenovanju dejala Lipič Baligačeva.
Dosedanja in nova glavna sestra SB Murska Sobota, Metka Lipič Baligač je kot višja medicinska sestra bila prvo leto zaposlitve sprejeta v tim medicinskih sester za aseptične posege za potrebe Internih klinik v UKC, na Hematološki kliniki. Ostalih 20 let pa je bila zaposlena v SB Murska Sobota, na Internem oddelku. Od leta 2001 je na vodilnih delovnih mestih na področju zdravstvene nege, najprej na srednjem managementu kot vodja zdravstvene nege za področje internističnih dejavnosti (Internega oddelka, Pljučnega oddelka in Oddelka za Infekcijska in vročinska stanja). Leta 2009 pa je postala pomočnica direktorja za področje zdravstvene v SB Murska Sobota.
Za mandatno obdobje 2013-17 je Lipič Baligačeva izpostavlja številne prioritetne cilje: Ustvarjanje profila medicinske sestra kot vešče kritičnega razmišljanja, pripravljene na kontinuirano izobraževanje in pri svojem delu mora uporabljati z dokazi podprto zdravstveno nego; Nadaljnji razvoj stroke zdravstvene nege v skladu z novimi znanji, smernicami (izvajanje aktivnosti za doseganje čim boljših rezultatov kazalnikov kakovosti - RZP, padci, MRSA, higiena rok -, razvijanje novih standardov in revidiranje že vpeljanih, negovalne vizite in varnostni razgovori): Uvajanje nenehnega izboljševanja kakovosti in varnosti: upoštevanje ciljev iz Strategije kakovosti in varnosti SB MS 1010- 1016 s poudarkom, da bomo večjo varnost in kakovost pacientov dosegli le, če bodo zaposleni motivirani, da cilji ne bodo samo zapisani, ampak se jih bo uresničevalo v praksi. Zaposleni, ki zaznajo, da jih vodstvo spoštuje in ceni, kjer so odnosi profesionalni, bolj skrbi za paciente in za svoje delo, nadaljevanje notranjih in zunanjih presoj, načrtovano poročanje in izvedba korektivnih in preventivnih ukrepov; Uvajanje kulture varnosti kot del vsakdanjega dela: izobraževanje in usposabljanje zaposlenih v ZN, popis procesov celostne oskrbe v okviru popisov procesov za vpeljavo standarda ISO ter pri tem vključitev elementov varnosti, povečanje števila varnostnih vizit/ razgovorov, natančno prijavljanje varnostnih zapletov. Ob tem želi povečati motiviranost in vključenost medicinskih sester in drugih poklicnih skupin v delovne skupine in s tem doseči bolj aktivno delovanje manj aktivnih delovnih skupin, ter zagotoviti v skupinah multidisciplinarnost; Doseči čim višji nivo upoštevanja etičnih načel in osebne integritete pacienta ter upoštevanje pacientovih pravic: izobraževanje predvsem mlajšega kadra s osnovami profesionalnega komuniciranja, analiza in izboljšanje rezultatov ankete o zadovoljstvu pacientov na vseh oddelkih bolnišnice: Izboljšanje komuniciranja s posebnim poudarkom na zadovoljstvu zaposlenih. Izvedba ankete o zadovoljstvu zaposlenih, analiza letnih razgovorov, upoštevanje predlogov in idej zaposlenih oz. pisna obrazložitev zakaj predloga ni možno upoštevati.
Načrtovanje razvoja kadrov, upravljanja in razvoj človeških virov: načrtovanje projekta novih opisov delovnih mest za zaposlene v sodelovanju s pravno kadrovsko službo, nove presoje ustreznosti ISO standardov že zahtevajo, da so opisi delovnih mest in vlog izvajalcev v zdravstveni negi utemeljeni na kompetencah. Izdelani morajo biti individualni razvojni načrti, posameznika, ki opredelijo tiste srednjeročne in dolgoročne potrebne sposobnosti, znanja in veščine, ki so nujne za doseganje cilje stroke, prenos dobrih praks uvajanja izboljšav razvoja kadrov iz zdravstvenih zavodov, ki so na tem področju uspešni, razvoj potencialnih kadrov (dijaki, študenti, zaposleni) ter graditev mentorske mreže, ki bo skrbela za socializacijo talentov v notranjem okolju. Omogočanje kariernega svetovanja mladim sodelavcem in priprava strokovno in vedenjsko kompetentnega naslednika vodstvenih kadrov, potrebno bi bilo, da zdravstveni svet Ministrstva za zdravje prioritetno sprejme kadrovske normative za dejavnost zdravstvene nege, saj s tem tudi da podlago za politiko kadrovanja v zavodu, ki bo v skladu z potrebami kategorizacije bolnikov.
Izpeljati načrtovan projekt prostovoljstva, ki bi še povečalo kakovost oskrbe bolnika. Vizija informatizacije zdravstvene nege bo omogočila razvoj uporabnikom prijazne in sodobne informacijske podpore vsem procesom v zdravstveni negi in oskrbi. Vpeljava informacijske tehnologije bo omogočila izboljšanje beleženja, spremljanja, analiziranja in odločanja izvajalcev zdravstvene nege. Dosežena bo razbremenitev zaposlenih, saj se bo zmanjšal obseg administrativnega dela, ustvarjen bo prihranek na času, ki bo namenjen pacientu ali izobraževanju. Vodenje zdravstvene nege v okviru in finančnega načrta poslovanja, ki ga je predložilo vodstvo bolnišnice Ministrstvu za zdravje.