V teh kriznih časih, ko podjetja propadajo kot po tekočem traku, in ko direktorji nenehno tarnajo, prihaja prava osvežitev iz Radencev, natančneje iz Radenske d.d. Ta je namreč v prvih štirih mesecih letošnjega leta, po besedah direktorja družbe Milana Hojnika ustvarila 8,6 milijona evrov čistih prihodkov iz prodaje, kar je 1,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani in kar 8,4 odstotka nad načrti. S poslovanjem so zadovoljni, dober trend pa se nadaljuje, čeprav je zanje glavna sezona v poletnih mesecih, ko pričakujejo še boljše poslovanje. Priložnost vidijo tudi v vstopu Hrvaške v EU, saj se bo takrat spremenilo poslovanje z južno sosedo, ki je doslej lahko zaščitila svoje polnilce mineralnih in naravnih vod ter brezalkoholnih pijač.
Po besedah Hojnika je Radenska med januarjem in aprilom 2013, napolnila skoraj 28 milijonov litrov mineralnih vod in brezalkoholnih pijač, kar je za dobrih pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani in za dobrih šest odstotkov nad načrti. Gaziranih naravnih mineralnih vod so prodali za skoraj devet odstotkov več, padec pri prodaji vod z okusom pa želijo nadomestiti z novimi blagovnimi znamkami, ki so jih že predstavili javnosti. Letošnji načrt predvideva prodajo 101 milijona litrov pijač, prihodkov naj bi bilo za 31 milijonov, dobiček pa 2,4 milijona evrov. Lani so napolnili nekaj manj kot 100 milijonov litrov vseh pijač, prihodkov je bilo nekaj manj kot 30 milijonov, dobiček iz poslovanja pa je znašal 1,7 milijona evrov, kar v primerjavi s predhodnim letom predstavlja 40-odstotna rast. V Radenski želijo ohraniti pozicijo vodilnega polnilca mineralnih vod v državi, prodajne aktivnosti pa so usmerjene na tuje trge, poleg sosednjih držav še države nekdanje Jugoslavije, saj so prevozi mineralne vode dragi in se jih splača prodajati do 800 kilometrov. Izdelke sicer prodajajo na vseh celinah, pri tem izkoriščajo prednosti prodaje v skupini Laško, boljšo prodajo pa z vstopom v EU pričakujejo na Hrvaškem.
Padec prodaje pri vodah z okusi naj bi nadomestili z novo blagovno znamko Radenska ter novimi okusi ore in oaze, še letos pa nameravajo ponuditi tudi izdelke s področja kozmetike. Po Hojnikovih besedah pričakujejo letos še težje razmere za poslovanje, saj se jim obetajo davek na sladkor v pijačah, koncesnine za vodo in višji DDV. Davek na sladkor, čeprav končna oblika še ni znana, naj bi jih po prvi oceni, zanje najslabši različici, obremenil za od 1,6 do 1,8 milijona evrov. Dodatnih 600 tisočakov naj bi jim pobrala koncesnina. „Naša ocena je, davek na sladkor diskriminatoren, saj obravnava samo sladkor v pijačah, ki je škodljiv, če pa ga poješ v torti, pa tega ni. Ta davek so posamezne države imele in ga opuščajo, ker je naredil več škode. Po projekcijah, ki smo jih naredili, naj bi se z njim zbralo okoli 14 milijonov evrov, po drugi strani pa naj bi naredil za okoli 30 milijonov evrov škode. Ker bomo del prenesli na cene, bo potrošnja manjša, s tem pa priliv v proračun. Tisti, ki živijo ob mejah, pa bodo te sladkane pijače kupovali tam, kjer davka ni. In to se bo občutilo zlasti pri nas, ki živimo ob meji z Avstrijo“, pravi Hojnik, ki je kot primer navedel družbo Vital iz Mestinja iz skupine Laško, ki polni sirupe in nektarje, pri letnem prihodku 4,5 milijona evrov naj bi po prvi metodologiji morala plačati štiri milijone evrov tega davka. „Torej lahko le zaprejo vrata in končajo poslovanje, res pa je, da je druga metodologija je nekoliko blažja“, je prepričan Hojnik.
Glede koncesij je prvi mož Radenske povedal, da je družba izpolnila vse obveznosti, vendar so jim podelili vlogo le za en vodni vir. Za ostale, ki so jih prijavili, pa niso dobili odločb. Seveda težave jim povzroča tudi zahtevek za denacionalizacijo Radenske, pri čemer tečeta dva postopka; eden po zakonu o denacionalizaciji na upravni enoti v Gornji Radgoni, kjer zahteva vrnitev premoženja Rudolf Hoehn Šarič, drugi pa po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij na sodišče v Novem mestu, kjer zahtevata polovico premoženja Radenske vnuka Wilhelmine Hoehn Šarič. Pri slednjem so upravičenci dosegli vpis v zemljiško knjigo v obliki plombe kot zaznamek spora na vseh zemljiščih, ki so predmet denacionalizacijskega postopka in blagovnih znamkah Radenske, s čimer je poslovanje Radenske oteženo, saj imajo težave pri zavarovanju posojil. Ker se je v postopek vračanja vključilo veleposlaništvo ZDA v Sloveniji, tudi Hojnik to razume kot neko vrsto pritiska, čeprav ga v Radenski niso neposredno občutili. Postopki so zdaj pred sodiščem, kjer Hojnik pričakuje pozitivno rešitev.
„Strinjal bi se z načelnikom Upravne enote Gornja Radgona Marjanom Potiskom, da gre pri tem pisanju za neke vrste pritisk“, je direktor Radenske Hojnik komentiral dopis, ki ga je veleposlanik ZDA v Sloveniji Joseph A. Mussomeli pred kratkim poslal na omenjeno UE Gornja Radgona in se v njem zavzel za čim hitrejšo in pravično rešitev denacionalizacije, ki jo je vložil Rudolf Hōhn Šarič, ameriški in nekdanji jugoslovanski državljan. „Prepričan sem, da se denacionalizacijski postopek vodi korektno in pošteno, tudi če gospod Mussomeli tega ne bi napisal. Pritiska neposredno nismo čutili, verjamem pa, da zaposlenim na upravni enoti in načelniku ni bilo prijetno“, je dejal Hojnik, ki dodaja: „Pri obeh postopkih smo v relativno ugodni poziciji, toda to ne pomeni nič, saj postopki še ne bodo tako hitro končani“.